Je rezultat obstoja, medsebojnih kombinacij in vplivov vgrajenega (inherentnega) ter kontrolnega tveganja. Če primeroma vzamemo tveganje nasprotja interesov, ki smo ga predhodno uvrstili med tipična znamenja korupcijskega tveganja, lahko pa je tudi povsem samostojno tveganje, so možni sledeči rezultati preostalega tveganja:

• tveganje nasprotja interesov je podano, vendar ga obstoječi sistem kontrol v celoti in učinkovito obvladuje, tako da ni preostalega tveganja;
• tveganje nasprotja interesov je podano, obstoječi sistem kontrol ga le deloma obvladuje, tako da razlika predstavlja preostalo tveganje;
• tveganje nasprotja interesov je podano, obstoječi sistem kontrol ga ne obvladuje, tako da v celoti predstavlja preostalo tveganje.

V prvi situaciji pomeni, da dodatni ukrepi za obvladovanje tveganja niso potrebni. Druga situacija narekuje natančno oceno preostalega tveganja in v odvisnosti od rezultata nadgradnjo obstoječih kontrol. V tretji situaciji je potreba po uvedbi kontrolnega ukrepa že na prvi pogled očitna, njegova izbira in nastavitev pa je odvisna od ocene verjetnosti nastanka in učinka oziroma posledic tveganega dogodka.