Vključujoča družba

 

Pogovor o vključujoči (inkluzivni) družbi se praviloma začne pri razmerju izključevanja in vključevanja. Na eni strani npr. pri vzrokih revščine in drugih oblik socialnega izključevanja, na drugi strani pri ustvarjanju enakih možnosti, da se lahko vsakdo pod enakimi pogoji vključuje v upravljanje javnih zadev, na ta način neposredno vpliva na svoj družbeni položaj in išče smisel življenja v družbeni skupnosti.

O izključevanju, revščini in neenakosti pripovedujejo denimo različne posledice izključevanja pri mladih in starejših, ženskah in drugih socialno bolj ranljivih osebah ali skupina ljudi, npr. beguncev in migrantov. Mnogi od njih so na dolgi poti preživetja izgubili bližnje ali lastno življenje. Tu so še mnogi primeri domačih in tujih delavcev, ki jim pohlep izkoriščevalcev še vedno jemlje zasluženi dohodek in tepta človekovo dostojanstvo.

Tragični zgodb o krivicah zaradi izključevanja je na žalost neskončno. Njihov skupni imenovalec je izključevanje kot strukturni problem današnje družbe. Enostranski odziv ne zadošča, ker so tako problemi kot poti do rešitev večstranski in zato terjajo celosten pristop. Zato potrebujemo etiko vključevanja, da z odpravljanjem vzrokov in posledic izključevanja začnemo pri psiholoških temeljih vključujoče družbe prihodnosti.

wordsZaton države blaginje in izzivi širitve so z istimi nameni in cilji kot na globalni ravni spodbudili razprave o izključevanju in prizadevanja za vključevanje v Evropi. Vključujoča družba je danes nosilna razvojna misel v strategijah in programih vključujoče, inovativne in odzivne EU (Europe in a changing world – Inclusive, innovative and reflective societies).

Posebna pozornost je namenjena vključujočemu delovnemu okolju in dejavnemu vključevanju oseb, najbolj izključenih pri iskanju zaposlitve in pri delu (Assessment of the implementation of the European Commission Recommendation on active inclusion: A study of national policies – Synthesis Report, Directorate-General for Employment, Social Affairs and Inclusion, januar 2013).

Gre za celo vrsto političnih odločitev, programskih dokumentov in priporočil državam sveta glede vključujoče družbe prihodnosti. Z letom 2016, ko je bila na ravni Združenih narodov sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, so dobile skupen okvir s 17. strateškimi cilji.