Na predstavitvi mnenj k predlogu sprememb zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D) sem pripravljavcem in predlagateljem najprej izrekel priznanje, da so opravili izjemno delo že s tem, ko so opozorili na potrebo po spoštovanju in uresničevanju odločb Ustavnega sodišča.

Z nasprotnim stališčem o ZNB-D pa menim, da bi bilo treba ugotovitve Ustavnega sodišča RS o neskladju oziroma protiustavnosti ravnanj javne oblasti med epidemijo covid19 postaviti v širši kontekst načela ustavnosti in zakonitosti ter podnormiranosti zakonske ureditve javne varnosti.

Stališča IRVD glede podnormiranosti javne varnosti sem že večkrat pojasnili.

O argumentih, zakaj vztrajam in predlagam, da Državni zbor pri nadaljnji obravnavi ZNB-D sprejme pobudo IRVD za celovito analizo sistema javne varnosti in upravljanja kompleksnih kriz, same po sebi govorijo dejanske razmere in svetovne ocene splošnega poslabšanja v povezavi s podnebnimi spremembami, naravnimi in drugimi nesrečami, preskrbo z varno hrano in vodo, terorizmom in vojnami.

K navedenemu sodi vse, kar smo v zvezi s človečnostjo povedali o družbeni pravičnosti in enakosti spolov, zlasti ko gre za trpljenje in položaj žensk v kriznih oziroma izrednih razmerah in vojni (II. Ženske za mir in varnost, v: pogovori o človečnosti).

Glede podnormiranosti sistema in zakonske ureditve javne varnosti, dodajam še kratek pregled ključnih povezav veljavnega 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) z drugimi zakoni in predpisi, ki bi prav tako morali biti skladni z načelom ustavnosti in zakonitosti ter z ustavo določenim sistemom generalne klavzule ali pravnega standarda javna varnost.

Bećir Kečanović  30. marec 2022

FOTO: IRVD