Kategorija: Razno

To temo smo že lansko leto uvrstili v program pogovorov o človečnosti, da se o zlorabah človeških stisk, storjenih med krizo, opravi javna razprava in ocenijo razlogi za zakonsko ureditev in politiko strožjega kaznovanja tovrstnega kriminala.

Spričo mednarodne razsežnosti in brezobzirnosti v času pandemije covid19, pa tudi v drugih primerih zlorab krize, storjenih proti socialno šibkejšim osebam in skupinam, še posebej proti ženskam in otrokom, denimo primeri korupcije in spolnih zlorab med epidemijo virusa Ebola v Kongu (WHO, 2021), je v imenu človečnosti nujno o tem javno spregovoriti in oceniti razloge za strožje kaznovanje storilcev.

Brezobzirno krizno dobičkarstvo, brutalni napadi na človekovo dostojanstvo in druga skrajno zavržna dejanja proti civilnemu prebivalstvu povečujejo neizmerno trpljenje žrtev, ki so že zaradi same krize in šibkejšega družbenega položaja v hudi negotovosti in življenjskih stiskah, so primerljiva z zločini proti človečnosti (prim.: Okvir za prepoznavanje grozodejstev).

Obravnava zločinov proti človečnosti je sicer predmet (mednarodnega) kazenskega in vojnega prava (ius in bello). Čeprav so tudi zlorabe krize čedalje hujši problem svetovnih razsežnosti, kazensko pravo (še) nima posebnih določb o kvalificirani odgovornosti in strožjem kaznovanju tovrstnih hudodelstev.

Mednarodna skupnost in države bi morale v skladu z načelom odgovornosti zaščititi (R2P) zagotoviti, da so žrtve, javne dobrine in vitalni interesi preživetja civilnega prebivalstva tudi v kriznih razmerah, ne le med vojno, primerno, sorazmerno in učinkovito zaščiteni pred zločini proti človečnosti že z generalno prevencijsko vlogo kaznovalne politike in kazenskega prava.

Bećir Kečanović, 7. marec 2022

Foto: Pixabay

gang-gd650b435c_1920