Zavedam se, da o človečnosti na splošno ni enotnega stališča. Če se navežem na Friderika Klampferja, slovenskega filozofa in bioetika, danes sploh ni težko najti skupine ljudi, ki deklarirane zmožnosti, s katerimi sodobni zagovorniki enakosti (egalitaristi) povezujejo pojem skupne človečnosti (common humanity), ali sploh ne izkazuje ali pa vsaj ne izkazuje v polni meri (Človekovo dostojanstvo in človekove pravice; v: Kečanović, B., ur., idr., 2012, str. 41).
Spričo tako različnih pogledov, naši pogovori o človečnosti v mejah možnega vključujejo tudi teme o duhovnosti, vendar ne toliko v smeri novodobnih iskanj, ki jih označuje pojem new age, temveč prvobitnega vprašanja, kako naj živim, s katerim naj bi se nekoč pred davnimi časi začela uporabna oziroma praktična etika življenja (povzetek).
Iz zgodovine torej sklepamo, kar s svojimi dognanji čedalje bolj potrjuje sodobna znanost, da človečnost (ravnati etično) v neločljivi zvezi z nevrobiološko in socialno naravo človeškosti (biti človek) vendarle ima neki motivacijski in transformacijski potencial. Ta je zlasti v prelomnih obdobjih odločilen za prehod od starega v novi, predvidoma boljši svet.
Pomislimo ob tem na velike osebnosti, vse tiste dobre ljudi, moške in ženske, ki so svoje življenje posvetili utrjevanju človečnosti, da bi lahko vsaj bodoče generacije živele bolje, dostojno in človeka vredno življenje. Težko bi našli boljšo iztočnico za pogovore o človečnosti, skupnem dobrem in družbi prihodnosti za vse. K tem seveda sodijo tudi praktična vprašanja, denimo, zakaj bi se morali volilni upravičenci redno udeleževati volitev in glasovati po svoji vesti.
Zato, da so na najvišje položaje v državi (iz)voljeni ljudje, ki s srčno kulturo, znanjem in izkustvom zbujajo (za)upanje, da zmorejo vladati s kančkom človečnosti. Če to zamre, nikomur od njih, ki so na oblasti, ni več mar za blaginjo in prihodnost ljudstva, samo še za osebne koristi (Platon, Zakoni, 697d).
S to izposojeno mislijo iz zakladnice velikana starogrške modrosti končujem napovednik prvega v nizu naših pogovorov o človečnosti, skupnem dobrem in družbi prihodnosti za vse.
Bećir Kečanović, 21. februar 2022
FOTO: Ilustrirana Ustava RS