V prejšnjem sklicu DZ RS sem se kot zainteresirana javnost vključil v javno razpravo o aktualni noveli Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D). Tudi tokrat podpiram javna stališča, da bi bilo bolje, če bi odločanje o tako pomembnem zakonu potekalo v rednem postopku.
Epidemiološki ukrepi so kot zaokrožena celota urejeni »v tem zakonu« (ZNB). V primeru, da epidemija »prebije« medicinski okvir in postane širši problem, tako da je ogrožena bodisi državna bodisi javna varnost (42. člen Ustave RS), 39. člen ZNB poleg ukrepov medicinske stroke, ki so urejeni v tem zakonu (ZNB), predvideva še druge ukrepe.
Iz 39. člena in uvodnih določb veljavnega ZNB izhaja, da pri drugi, nemedicinski skupini gre za ukrepe, ki so poleg ZNB urejeni v različnih področnih zakonih. Zato 39. člen ZNB to skupino ukrepov le okvirno opredeljuje s t.i. generalnimi klavzulami. Uporaba generalnih klavzul ali pravnih standardov je uveljavljen in legitimen način zakonodajnega urejanja.
Uporaba generalnih klavzul v 39. členu ZNB pa je posebej pomembna zato, da je lahko odrejanje in izvajanje ukrepov proti širjenju nalezljive bolezni skladno ne samo s tem zakonom (ZNB), temveč z Ustavo RS in drugimi zakoni, na katere se ZNB v uvodnih določbah in v 39. členu smiselno navezuje. Na ta način je ZNB smiselno povezan tudi z delujočo (funkcionalno) celoto pravne ureditve (pod)sistema upravljanja kriz.
Zakonska ureditev (pod)sistema upravljanja kriz, vključno z epidemiološko krizo, mora biti v vseh pogledih usklajena (koherentna) celota! S tem namenom je ZNB po svojih uvodnih določbah in določbah 39. člena sistemsko (življenjsko) povezan z ustavnimi določbami o varstvu človekovih pavic in temeljnih svoboščin. V skladu z načelom ustavnosti in zakonitosti pa tudi z Zakonom o obrambi, Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, Zakonom o državnem zboru vse do korpusa EU ureditve in nacionalne zakonodaje o storitvah in dopustnosti izrednih omejitev na notranjem trgu, pri prometu ljudi in blaga na notranjih in zunanjih mejah, procesiranju podatkov itn. V ta okvir so z 39. členom umeščeni tudi ukrepi za obvladovanje epidemije.
Novela ZNB-D vseh razsežnosti 39. člena ZNB ni samo spregledala, temveč je namen ustavodajalca in zakonodajalca pri posegih v človekove pravice z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni tako rekoč povozila.
Predlagatelj ZNB-D je 39. člen spremenil tako, da je povezave epidemioloških in drugih ukrepov s področnimi oz. specialnimi zakoni odpravil. Vse ukrepe je po novem uredil v ZNB. S tem je vzpostavil vzporedni sistem upravljanja kriz in odrejanja ukrepov v kriznih razmerah, vključno z najbolj invazivnimi posegi v človekove pravice. Predvsem zato, menim, bi bilo dobro, da bi sprejemanje novele ZNB-D potekalo v rednem zakonodajnem postopku.
Medtem je bila novela ZNB-D kljub vsemu sprejeta. V komentarjih, ki so sestavni del obvezne razlage zakona, je parlamentarni nadzor okrepljen z neko raztegljivo doktrino protiterorističnega delovanja.
Kaj ima protiterorizem s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni, ne da bi bili pred tem podani razlogi za razglasitev izrednega stanja ali vojne in suspenzijo človekovih pravic po 16. členu Ustave Republike Slovenije, je zelo kompleksno ustavnopravno, javno in nacionalno varnostno vprašanje. Toda, kot je že dejal nekdo, v politiki nikoli ne gre za resnico, čedalje manj tudi za stroko. Pomembno je le to, da se prikaže politični boj.
Bećir Kečanović, posodobljeno 1.7.2022
FOTO: by Markus Winkler/Unsplash
