Na Inštitutu za razvoj vključujoče družbe (IRVD) smo se v vlogi aktivnih državljanov in občanov raziskovalcev odzvali na povabilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, k javni razgrnitvi Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON).

NNON na horizontalni ravni celovito podpira implementacijo in izvajanje evropske Uredbe (EU) 2024/1991. Javna razgrnitev z enakimi možnostmi za sodelovanje zainteresirane javnosti je potekala med 10. julijem in 9. avgustom 2026 (več o uradni objavi na GOV.SI).

S predlogi smo izpostavili le tiste izzive, ki obnovo narave po naši oceni neločljivo povezujejo s področji javne varnosti in družbene oziroma demokratične odpornosti.

Iztočnca našega prispevka k NNON je splošna zaskrbljenost nad procesi v naravi in vse hujšimi krizami v svetu. Sodobna družba je na prelomnici, kjer se v ozadju bije tudi tiha bitka za jedro človekovega uma in bivanja v prihodnosti:

• Kognitivna kolonizacija: Na eni strani smo priča zaskrbljujočim tehnokratskim prizadevanjem, da se človekovo odločanje skozi umetno inteligenco prepusti silicijevim algoritmom.
• Radikalni ekocentrizem: Na drugi strani je prisotna miselnost, ki človeka izriva iz središča njegove naravne, osebnostne in družbene vloge v korist domnevne biocentrične enakosti.

Oba pristopa skrivata enak uničujoč paradoks: če človeka povsem izrinemo ali izenačimo z ostalimi bitji, mu s tem odvzamemo njegovo specifično odgovornost.

S tem pade celoten koncept družbene odpornosti, etike in prava, ki računa s človekovo moralno agendo, razumno previdnostjo in odgovornostjo. Narava in algoritmi nimajo moralne agende; človek pa jo ima, saj ima moč presoje, refleksije in zavestnega delovanja.

Človekova odgovornost ne živi v siliciju, temveč je organska funkcija življenja samega – od amebe do človeka, mikoriznih mrež v gozdu in lokalnih mokrišč.

Umetna inteligenca (AI) ni samostojen kognitivni subjekt, ampak zgolj analitični podaljšek človekovega Sistema 2 (razuma) – prevajalnik, ki nam pomaga razumeti kompleksno logiko organskega Sistema 3 tudi na pravnem področju (več o tem v članku S silogizmom in smislom prava k novim strategijam preživetja, TFL Glasnik, 1/2026).

Zato v naših predlogih k NNON zagovarjamo, da obnova narave ne sme biti le tehnična sanacija poškodovanih območij, temveč strukturni prehod na višjo raven zavedanja, skrbnosti in odgovornosti družbe.

Pri tem nas relacijska etika z ekološkim narativom usmerja k vprašanju, kakšen svet skupaj ustvarjamo.

Le s povezovanjem različnih jezikov znanja, sočutnim komuniciranjem in predanostjo skupnemu dobremu lahko zgradimo resnično vključujočo in demokratično odporno družbo prihodnosti.

[Povezava do celotnega dokumenta predlogov IRVD k NNON (PDF)]

Bećir Kečanović, 13 avgust 2026

INFOGRAFIKA: NNON/MOP (2026)