Vključujoča družba

Pogovor o vključujoči (inkluzivni) družbi se praviloma začne pri razmerju izključevanja in vključevanja. Na eni strani npr. pri vzrokih revščine in drugih oblik socialnega izključevanja, na drugi strani pri ustvarjanju enakih možnosti, da se lahko vsakdo pod enakimi pogoji vključuje v upravljanje javnih zadev, na ta način neposredno vpliva na svoj družbeni položaj in išče smisel življenja v družbeni skupnosti.

O izključevanju, revščini in neenakosti pripovedujejo denimo različne posledice izključevanja pri mladih in starejših, ženskah in drugih socialno bolj ranljivih osebah ali skupina ljudi, npr. beguncev in migrantov. Mnogi od njih so na dolgi poti preživetja izgubili bližnje ali lastno življenje. Tu so še mnogi primeri domačih in tujih delavcev, ki jim pohlep izkoriščevalcev še vedno jemlje zasluženi dohodek in tepta človekovo dostojanstvo.

 

wordsZaton države blaginje in izzivi širitve so z istimi nameni in cilji kot na globalni ravni spodbudili razprave o izključevanju in prizadevanja za vključevanje v Evropi.

Posebna pozornost je namenjena vključujočemu delovnemu okolju in dejavnemu vključevanju oseb, najbolj izključenih pri iskanju zaposlitve in pri delu.

Gre za celo vrsto političnih odločitev, programskih dokumentov in priporočil državam sveta glede vključujoče družbe prihodnosti. Z letom 2015, ko je bila na ravni Združenih narodov sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, so dobile skupen okvir s 17. cilji in programom ukrepov.