Pričakovana javna razprava o novi protikorupcijski politiki države, opredeljeni z aktualnim Predlogom resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (EVA 2023-20300044), bi lahko bila dobra priložnost za širši družbeni razmislek in razpravo tudi v povezavi s prihajajočimi evropskimi volitvami, kako to pomembno področje umesti v skupni koncept EU o koherentnosti politik za razvoj.

Da je preprečevanje korupcije neločljiva sestavina sodobnih politik za koherenten razvoj, miroljubno, vključujočo in varno družbo na svetovni ravni že leta poudarjajo v Organizaciji združenih narodov tako, da se posebej sklicujejo na 16. in 17. cilj Agende za trajnostni razvoj sveta 2030 (npr. UNDP, UNODC, 2018). Novejši podatkih o tem kažejo, da zaščita pred korupcijo, ki v skladu s 16. ciljem Agende 2030 zahteva mir, pravičnost ter vključujoče, odgovorne in močne institucije, nevarno zaostaja za deklariranimi zavezami svetovne skupnosti in držav (Corruption and the SDG – info, 2023).

Slovenija ima dobre izkušnje s tem, kako delujoča demokracija z vključevanjem širše družbene skupnosti, akademske in splošne javnosti odločilno lahko pripomore k ozaveščanju in povečanju učinkovitosti državnih organov oziroma javnih institucij za preprečevanje korupcije na državni in lokalni ravni (več: javna_etika_in_integriteta – monografija KPK, 2012; glejte tudi: občinski program varnosti: horizontalni mehanizem vključujoče in varne družbe, IRVD 2024).

V času, ko potekajo priprave na novo protikorupcijsko politiko države, je Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Kot razvita, odgovorna in dejavna država pri tem upravičeno poudarja, da je zavezana sooblikovanju učinkovitih in usklajenih (koherentnih) politik za spoprijemanje s svetovnimi razvojnimi izzivi, k pravični, vključujoči in varni prihodnosti za vse. Politika države o preprečevanju korupcije nedvomno sodi v ta okvir (povzeto po: Vlade RS, Slovenija v OZN).

Bećir Kečanović, 7 april 2024

FOTO: johnhajn/pixaby