DOGODEK V MESECU ZNANOSTI
Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 29.10.2024 ob 10:00
Dogodek Odprta znanost: od znanstvenih dokazov do vključujočih in z dokazi podprtih politik za razvoj je namenjen Mesecu znanosti 2024 (predstavitev).V skladu s tem je program dogodka umeščen v okvir zakonodaje in politike države, s katero je na znanstveno-raziskovalnem in inovacijskem področju opredeljeno vključevanje skupnosti in občanske znanosti v epistemski potencial družbe in proces pretakanja (kontekstualizacije, komunikacije) znanja s teoretične oziroma ekspertne ravni v družbeno prakso.
Namen dogodka izhaja iz splošne potrebe po pridobivanju in normativni integraciji znanja v prizadevanja za boljše predpise (better regulation), povečanje zaupanja v javne institucije in usklajen družbeni razvoj (EU policy coherence for development) ter iz najnovejših priporočil Sveta Evrope o dobrem upravljanju in posvetovalni (deliberativni) demokraciji, pri katerih je tvorno sodelovala tudi Slovenija (CoE, SDDG, Report on deliberative democracy, 2023).
Pri snovanju in izvedbi dogodka so uporabljene izkušnje s celovitim in povezljivim pristopom k zagotavljanju javne varnosti in uresničevanju kriminalitetne politike države (ReNPPZK24-28). Na obeh področjih, javne varnosti in kriminalitetne politike je poseben poudarek namenjen programskim dokumentom duševnega javnega zdravja (ReNPDZ18–28). Ta pristop je že uveljavljen kot dobra praksa (OPV, priročnik, 2024).
Za uokvirjenje procesa pretakanja znanja in vrednot v družbeno prakso je v skladu z namenom dogodka smiselno uporabljena Resolucija o normativni dejavnosti (ReNDej, 2009). Ob upoštevanju primerjalnih ocen je namreč ReNDej zgleden standard priprave, sprejemanja in izvrševanja kakovostnih predpisov in javnih politik, podprtih z dokazi (WHO, EIPM Slovenija, 2017).
Za uvodnim prikazom ReNDej sledi predstavitev statističnih evidenc in podatkov za namen izobraževanja in ozaveščanja civilne družbe, splošne javnosti in prebivalstva o tem vidiku znanja in epistemskega potenciala družbe. To je v svetu že prepoznano kot nova subdisciplina statistične vede – državljanska statistika (ProCivicStat Report, 2017). Kaj to pomeni, narativ stripa pove več kot tisoč besed.
VIR: NIJZ
Brez tega, da bi imeli ustrezno znanje in veščine, kako statistične in druge velike podatke pretekati (kontekstualizirati) v konkretne odločitve, predpise in javne politike, pri tem pa tudi z vidika javne etike in demokratičnih vrednot presojati uporabno vrednost znanstvenih dokazov (evidence-based), je velika večina svetovnega prebivalstva že zdaj obsojena na digitalni fevdalizem in suženjstvo monopolom umetne inteligence (prim. Splichal, 2024).
Drugi programski sklop z okroglo mizo je praktičen prikaz (eksperiment) pretakanja znanja v družbeno prakso z vključevanjem skupnosti in občanske znanosti po modelu posvetovalnih (deliberativnih) javnih forumov.
Prednosti deliberativnih modelov v primerjavi s predstavniškim (paralamentarnim) modelom in z določenimi oblikami neposredne (participativne) demokracije so v epistemskem (znanje), etičnem, pravnem in političnem pogledu. S tem želimo opozoriti še na splošno družbeno potrebo, da se s povečanjem epistemskega potenciala družbe, odprte družbe znanja, ter strpnega in argumentiranega komuniciranja, kar je značilnost deliberativnih forumov, tako na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti kot pri pravnem in političnem urejanju javnih zadev poveča odpornost družbe proti nestrpnosti, nasilju in drugih oblikah odklonskosti.
Z deliberativnim načinom pretakanja znanja, komuniciranja in odločanja naslovni dogodek v Mesecu znanosti 2024 posebej računa na tako rekoč neizčrpen vir izkustvenega učenja in tihega (tacit) znanja množic, ljudske modrosti in etike človečnosti, razumne previdnosti in kolektivne odpornosti proti neželenim pojavom, do katerih ob vseh naravnih in drugih nesrečah, človekovem nespametnem ravnanju, nasilju in vojnah prihaja tudi z zlorabo umetne inteligence.
Bećir Kečanović, 11. oktober 2024
IRVD: Toplo vabljeni!