Ob čedalje večji pojavnosti osebnostnih motenj in duševnih bolezni, od družinskega in delovnega okolja do šolskega in širšega družbenega prostora, ni prav veliko razlogov za optimizem ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Psihiatrija zdravi motnje osebnosti, kdo pa bo zdravil družbeno patologijo kolektivne duše?
Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v knjigi Pomoč otrokom in mladostnikom v duševnih stiskah opozarja na prepad med dvema svetovoma – svetom stroke in svetom življenja oziroma svetom realnosti. Svet realnosti se vrti drugače, kot si predstavljajo strokovnjaki, in marsikdaj demantira teorijo (Mikuš Kos, A. 2024, str. 16 in nasl.).
To, kar na svojem področju opaža doktorica Mikuš Kos, je iztočnica za širši pogovor v družbi, kako premostiti čedalje večji prepad med svetom znanosti in družbeno stvarnostjo. O tem se bomo pogovarjali na našem dogodku 29. oktobra 2024, ki ga pripravljamo v okviru Meseca znanosti.
Z dogodkom, na katerem bo med panelisti in panelistkami tudi doktorica Mikuš Kos želimo posebej izpostaviti potrebo po sočutju, strpnosti in spoštljivem komuniciranju, tako v svetu znanosti in znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot pri reševanju družbenih problemov v vsakdanjem življenju.
Zgodnje obvladovanje vzrokov družbene patologije s previdnostnimi ukrepi je ob vse večji pojavnosti osebnostnih motenj in duševnih bolezni nujna družbena potreba, tako kot je nujen kakovosten sistem duševnega javnega zdravja (NIJZ), da se na vseh ravneh in področjih hkrati poveča odpornost proti patologiji nestrpnosti, sovraštva, nasilja in drugih pojavnih oblik odklonskosti, ki so med najpogostejšimi psihosocilanimi dejavnik tveganj tudi na področju duševnega zdravja.
Bećir Kečanović, 9. oktober 2024
FOTO: Pexels