Prvine etike vključevanja v Ustavi RS, mednarodnih aktih, praksi Ustavnega sodišča in standardih pravnega urejanja družbenih odnosov
Ustava Republike Slovenije: temeljna načela in konkretne določbe Ustave o osebnostnih in političnih pravicah in svoboščinah, npr. svoboda izražanja in pravica dobiti informacijo javnega značaja (39. člen URS), ki je kot ustavna vrednota strateški cilj in motivacijski dejavnih pri oblikovanju etične infrastrukture vključujočega javnega prostora; pravica sodelovati pri upravljanju javnih zadev (44. člen URS), ki je ključnega pomena za uporabno etiko vključevanja in oblikovanje njenih etičnih infrastruktur po posameznih področjih, zakonih in sektorskih politikah javne uprave, politike, strategije in kodeksov njenega etičnega ravnanja. (21.11.2016)
- Aarhuška konvencija: udeležba oziroma vključevanje javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – člen 7: »[…] Pogodbenica si primerno prizadeva zagotoviti možnosti za udeležbo javnosti pri pripravi politik, ki se nanašajo na okolje.« (21.11.2016)
- Praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije (U-I-43/13): “Iz 7. člena Aarhuške konvencije izhaja dolžnost pogodbenice, da zagotovi pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Aarhuška konvencija zavezuje Republiko Slovenijo, zato bi moral zakonodajalec v zakonu, ki je pravna podlaga za izdajo načrtov in programov v zvezi z okoljem, določiti postopkovna pravila za učinkovito vključitev javnosti v pripravo teh aktov. Ker 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju tega ne določa, je v neskladju s 7. členom Aarhuške konvencije in posledično z drugim odstavkom 153. člena Ustave.” (21.11.2016).
- Resolucija o normativni dejavnosti – ReNDej: vsebuje temeljna pravna načela, nomotehnične standarde in smernice, ki podpirajo uresničevanje ustavne pravice do sodelovanja državljank in državljanov ter demokratične javnosti pri upravljanju javnih zadev (44. člen URS) v postopkih priprave in sprejemanja predpisov, javnih politik in drugih splošnih aktov. Po svoji etični naravi je ReNDej imperativ etike vključevanja, ki zavezuje zakonodajno politiko in normativno dejavnost javne uprave: “Primerna pozornost v postopku sprejemanja predpisov mora biti namenjena aktivnostim za spodbujanje posvetovanj s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi, zato je ključnega pomena oblikovanje standardov za vključevanje javnosti.” (21.11.2016)