Kategorija: Razno

V času, ko smo pripravljali dogodek Šolski varnostni sosvet: ko za otroke skrbi vsa skupnost, sem z zanimanjem sprejel vabilo k pogovoru s švedsko pisateljico Emelie Schepp, ki bo 28. novembra 2026 na Slovenskem knjižnem sejmu.

Že na začetku njenega prvega romana Zaznamovani za vse življenje sem opazil razliko med njeno pripovedjo in klasičnimi kriminalkami Agathe Christie. Pri Christie lahko kot bralec ostanem na varni strani policijskega traku in spremljam Hercula Poirota, dokler ne razkrije storilca in se družbeni red znova vzpostavi.

Scheppova bralca v svojih romanih povabi čez policijski trak, naravnost v zgodbo o državni tožilki Jani Berzelius, ki je bila v zgodnjem otroštvu žrtev novačenja organizirane kriminalne združbe za morilske namene. S to zgodbo se kot bralec nehote znajdem pred odprtim vprašanjem: kaj se v tem našem svetu, ki ga imamo za normalnega, dogaja, preden policija sploh pride na kraj zločina in razpre varovalni trak?

Ob Janini zgodbi me je nenadoma prešinila misel Hannah Arendt o banalnosti zla. Novačenje in zloraba otrok se lahko dogajata sredi vsakdanjega življenja zato, ker odrasli prezrejo otrokovo stisko, se nanjo navadijo ali čakajo, da bo ukrepal kdo drug. Tudi ustanove in skupnost s svojo pasivnostjo omogočajo, da se zloraba nadaljuje: “Zlo se rojeva, ker dobri molčijo”.

Scheppova nam skozi srhljivo zgodbo zlorabljenih otrok migrantov približa, kako izkušnja iz otroštva zaznamuje človeka še dolgo po zločinu. Pripoved ima tu dvojno vlogo. V prispodobi starodavne boginje Ananke je z eno nogo v kaosu, z drugo pa tipa za redom. Kot literarna pripoved nas pelje v svet, kakor ga doživlja Jana Berzelius. Kot izhodišče za raziskovanje pa nam pomaga oblikovati vprašanja, ki jih nato preverjamo ob dejstvih in dokazih. O tej vlogi pripovedi sem pisal tudi v Delu: Pripoved, metoda za raziskavo zločina

Na dogodku Šolski varnostni sosvet: ko za otroke skrbi vsa skupnost so 10. novembra učenke in učenci OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Velika Dolina s pripovedmi in risbami predstavili svoje terensko delo na mokrišču Zdravci. Izkušnjo opazovanja in preverjanja domnev smo nato prenesli v pogovor o varnosti. Komu lahko otrok pove, kaj se mu dogaja? Kdo ga bo poslušal in kdo bo poskrbel, da bo dobil pomoč?

V pogovoru z Emelie Schepp bom iz pripovedi o izkušnji z dogodka v Kočevju izpeljal vprašanje, kako lahko odrasli in skupnost prispevamo k varnosti otrok in preseganju banalnosti zla, še preden pride do najhujšega in policija na prizorišču zločina razpre trak.

Bećir Kečanović,  18. november 2026

Ilustracija: IRVD & ChatGPT