Kategorija: Razno

S prispevkom najprej čestitam vsem pogumnim možem in ženam, državljankam in državljanom te čudovite dežele, ki so se v kriznih razmerah s koronavirusom odločno uprli roparskim pohodom na javna finančna sredstva pri dobavi zaščitnih mask in druge opreme.

Seveda poklon tej visoki moralni drži aktivnega državljana/državljanke gre vsem dobrim ljudem, ki so se tovrstnemu početju, korupciji in drugih oblikah kriminala v škodo javnih finančnih sredstev, skupnega dobrega, javnega interesa in ugleda Slovenije uprli v katerikoli situaciji.

Ob tem z začudenjem spremljam javna razglabljanja in objave v medijih, ki po letih veljavnosti  zakonske ureditve – ta je bila v mednarodni raziskavi ocenjena kot ena od štirih najboljših v evropskem merilu – še kar trdijo, da Slovenija nima ustrezne zakonske podlage za zaščito prijaviteljev, t.i. žvižgačev.

Določbam področnega zakona o preprečevanju korupcije (ZIntPK) in zaščiti prijaviteljev bi najbrž koristila nadgradnja. Toda trditve, da za ta namen sploh ni ustrezne zakonske podlage, so bodisi zmote iz neznanja ali sprenevedanje s posebnimi nameni. Eno in drugo »na laž postavlja« že laično branje 23., 24.. in 25. člena ZIntPK o zaščiti prijaviteljev.

Potem ko v 23. členu opredeli, kaj je in kaj ni prijava suma korupcije z razlogi za zaščito dobrovernega prijavitelja, ZIntPK v 24. in 25 členu določa jasna pravila, zakonske standarde in ukrepe za zaščito, vključno s povračilom škode, strokovno pravno pomočjo, zahtevo za prenehanje z ogrožanjem.

Pri prijavi in zahtevi za zaščito  ZIntPK v 24. členu izrecno določa, da je upravičenec vsaka uradna oseba, se pravi funkcionar, uradnik na položaju ali drugi javni uslužbenec, poslovodna oseba ali član organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja: ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, ali prijavo poda komisiji za preprečevanje korupcije.

Zakon torej odreja in ne razpravlja (ne naklada) – lex iubeat, non disputet, so rekli že antični rimski pravniki. Zato nima smisla, da se na tem mestu poglabljam v podrobnosti in sistemske povezave ZIntPK z delovnim, uslužbenskim, policijskim in kazenskim pravom, tako da skupaj tvorijo robusten in konsistenten zakonski okvir za zaščito prijaviteljev.

Besedilo 24. člena ZIntPK  je treba brati logično in sistematično. Na ta način hitro lahko ugotovimo, da ob vseh zagotovljenih elementih za zaščito prijavitelja “molče” odreja vsem predstojnikom, od ministrov do vodstev organov v sestavi in organizacijskih enot, tako rekoč vse do vodje avtoparka v državni oz. javni upravi, da v sistemu notranjih kontrol in obvladovanja tveganja trdno »zapičijo rdeče zastave« zaščite pred neetičnimi oziroma nezakonitimi ravnanji, vključno z učinkovito zaščito prijaviteljev.

Na prste ene roke ponesrečenega mizarja bi lahko našteli državne organe, organe lokalne samouprave in organizacije z javnimi pooblastili, ki so to (inherentno) odredbo zakonodajalca za zaščito »žvižgačev« uresničili s primerno politiko etičnega voditeljstva, zapovedano učinkovitostjo sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganja ter notranje etične infrastrukture, ki celostno, sistemsko in sistematično podpira preprečevanje odklonskih, neetičnih in protipravnih dejanj ter zaščito »žvižgačev«.

Ne vem, pravzaprav me niti ne zanima več, kdo in v čigavem interesu potiska glasnogovorcem v usta piščalko “whistleblowerja”, da zmotno ali namenoma žvižgajo neresnice o domnevno neobstoječi zakonski podlagi za zaščito prijaviteljev. Tako preusmerjanje pozornosti od pravih problemov, ki niso v pomanjkljivi zakonodaji, temveč v pomanjkanju odgovornosti do zakonodaje, dobrovernim prijaviteljem korupcije in kriminala zagotovo ne bo pomagalo.

Kvečjemu pomaga skorumpirancem in tistim, ki bi na podlagi veljavne zakonodaje mogli in morali dobroverne prijavitelje in javni interes »že včeraj« učinkovito zaščititi.

Bećir Kečanović 26. april 2020

FOTO: IRVD

Zmote in lazi o zaščiti žvižgačev