Čeprav so zgodovino večinoma pisali moški, zgodovinarji priznavajo, da glavni namen »ženskega vprašanja« od druge polovice 19. stoletja, ko so se začela množična gibanja za enakopravnost, ni bil le izboljšanje položaja, temveč tudi zagotavljanje enakih možnosti za tvorno sodelovanje žensk pri upravljanju javnih zadev in ohranjanju velikih vrednot človečnosti (prim. Šafarič, 2016).

Če navedeno pogledamo, npr., v povezavi z nedavno raziskavo Eurobarometer o pandemiji covid-19, so najhujše posledice utrpele ženske. Ob porastu fizičnega in psihičnega nasilja so na njihovo duševno zdravje in družbeni položaj močno vplivali varnostni ukrepi, kot so omejitev gibanja in policijska ura ter omejitev zbiranja ljudi.

Na drugi strani ne gre pozabiti vseh tistih pogumnih žensk, ki so tudi med pandemijo covid-19 skupaj z moškimi tvegale lastno življenje, varnost in zdravje za velike vrednote človečnosti.

Ob napovedih nadaljnjega poslabšanja svetovnih razmer, novih kriz in izrednih razmer se s prispevkon drugega v nizu pogovorov o človečnosti, Ženske za mir in varnost, pridružujemo stališčem, da položaj in vloga žensk v družbi ni le »žensko vprašanje«.

Kompleksni problemi in svetovni izzivi čedalje bolj svarijo, da gre za vprašanje preživetja vseh ljudi in planeta Zemlja.

Kot v povzetku ugotavlja veleposlanica, magistra Blanka Jamnišek: »Enakopravna participacija, sodelovanje in vodstvo žensk in moških v vsej svoji raznolikosti je nujna osnova za celovit pristop pri preprečevanju množičnih grozodejstev kot tudi pri reševanju posledic konfliktov« (v: pogovori o človečnosti).

Bećir Kečanović, 16. marec 2022

FOTO: Eurobarometer