Po objavi, da smo z Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta v Ljubljani začeli pilotni projekt občanske znanosti (objava), smo danes, 20.03.2025, predstavili prve rezultate in načrt nadaljnjih aktivnosti.
Projekt smo poimenovali »Odraščamo pripadni vrednotam šole, demokratične skupnosti in odprte znanosti«. Glede na namen, smo ga zasnovali po uveljavljenem konvencijskem pristopu najboljši interes za otroka oziroma najboljše koristi za otroka (več o tem, v: Šelih, A. Filipčič, K. idr. Otrokove pravice v Sloveniji: sedanje stanje in izzivi za prihodnost. Ljubljana: SAZU, 2015).
V skladu z najboljšim intersom za otroka se sklicujemo tudi na ugotovitve iz prakse Vrhovnega sodišča RS, po katerih je treba otroke ob nadzorstvenih ukrepih z vzgojo in izobraževanjem hkrati opolnomočiti, da lahko za svojo varnost poskrbijo tudi sami, ne čakajoč na posledice (sodba in sklep).
Upoštevajoč ustavno in konvencijsko varstvo otrokovih pravic se z našimi prizadevanji sklicujemo še na ugotovitve v splošnih komentarjih Odbora Združenih narodov za otrokove pravice, po katerih bi morala država s tako rekoč istim namenom, kot v navedeni sodbi ugotavlja Vrhovno sodišče RS, poskrbeti za varnost in duševno blagostanje otrok z enakopravno ureditvijo previdnostnih ravnanj oziroma načela previdnosti (ang. precautionary principle) za varnost in duševno blagostanje otrok in odraslih. Z našimi ugotvitvami menimo, da so otroci in mladostniki, učenci in dijaki pri tem sistemsko prikrajšani (diskriminirani).
O naših ugotovitvah in stališčih smo obvestili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ RS) ter Medresorsko komisijo za človekove pravice, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ RS). K podpori za varnost in duševno blagostanje otrok v šolskem in lokalnem okolju smo zaprosili še Urad varuha človekovih pravic.
Z aktivnostmi občanske znanosti si torej prizadevamo pomagati šolam, da s previdnostnimi ravnanji in obvladovanjem tveganj (proaktivno) skrbijo za povečanje odpornosti proti nasilju in drugim nevarnim pojavom, ki ogrožajo varnost in duševno blagostanje otrok v šolskem in lokalnem okolju.
Medtem ko čakamo na odgovore pristojnih državnih organov, vabimo strokovno in širšo skupnost, javne in zasebne ustanove, da z demokratično javno razpravo podprejo prizadevanja za povečanje varnosti in duševnega blagostanja otrok tudi s previdnostnimi ukrepi.
V vlogi občanske znanosti in previdnostnih ravnanjih vidimo veliko neizkoriščenega potenciala in priložnosti za celotno družbo pri povečanju odpornosti, ne samo proti nasilju in kriminalu, ampak tudi proti posledicam podnebnih sprememb, naravnih in drugih nesreč.
Ko govorimo o varnosti in duševnem blagostanju ter prihodnosti naših otrok in vnukov, naših bodočih odločevalcev, znanstvenikov in gospodarstvenikov, skratka prihodnjih generacij, pa bi morali kot družba in kot posamezniki s toliko večjo odločnostjo uporabiti vsako priložnost, da jim to v teh prelomnih časih karseda zagotovimo, ne čakajoč na najhujše.
Bećir Kečanović, 20. marec 2025
VIR: IRVD/OŠ Franca Rozmana Staneta v Ljubljani
