Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija v zadnjem desetletju ena najmirnejših in najvarnejših držav na svetu (UMAR, Poročilo o razvoju, 2022, str. 17).

V istem viru so spodbudne ocene, da ugodno stanje javne varnosti pozitivno vpliva na kakovost življenja, javno blaginjo in konkurenčnost. Seveda nič od tega ni samoumevno. Nasilje z vse pogostejšimi žrtvami med šibkejšimi, otroki in mladostniki denimo, z vso težo posledic tudi pri nas opozarja, da se lahko ugodno stanje javne varnosti čez noč spremeni v najhujšo moro.

Zato je usklajen pristop k zagotavljanju javne varnosti in obvladovanju nasilja preden pride do najhujšega nujna in neogibna naloga države in lokalne samouprave, civilne družbe, javnih in zasebnih ustanov, posameznikov in skupin aktivnih državljanov, vseh prebivalk in prebivalcev.

Dovolj je predpisov, politik in kodeksov, ki prihajajo od vrha navzdol in znova strmoglavijo v prazno posodo s praznimi obljubami. Naredimo vsaj en konkreten korak k učinkovitejšim rešitvam proti nasilju v praksi.

Začnimo s spremembami od spodaj navzgor, v kulturnem dialogu neposredne, ljudske demokracije. Če ne gre drugače, pa tudi z nepokorščino, mirnim in dostojnim zbiranjem proti nestrpnosti, sovraštvu in nečlovečnosti.

Na svetu je več kot osem milijard ljudi. Predstavljajte si, kaj vse bi lahko dobrega dosegli, če bi vsak od nas dnevno udejanjil vsaj eno do dveh občečloveških zavez k človečnosti, vljudnosti in odgovornosti drug do drugega?

Žal je današnji svet z vsemi grozodejstvi in zločini proti človečnosti prehud zalogaj za zdrav razum.

Toda še vedno nam ostane več kot milijon priložnosti dnevno, da je v našem šolskem, družinskem, delovnem in širšem družbenem okolju, javnem in zasebnem prostoru manj nasilja in več strpnosti, več sožitja in solidarnosti, miru in varnosti.

Kadar se ljudje s plemenitimi nagibi povežejo in se z usklajenim pristopom zavzamejo proti nasilju v družbi, lahko veliko več dosežejo tudi pri javni blaginji in kakovostnem življenju za vse.

Bećir Kečanović 18. maj 2023