Kategorija: Razno

Sova je v filozofskem in ljudskem izročilu sinonim modrosti. Minervina sova, tako kot Atenina sova, v antičnem izročilu govori tudi o njeni skrivnostni navzočnosti v svetu bogov in duhovnosti.

Heglovo misel: »Minervina sova poleti šele, ko pada mrak.«; večinoma razlagajo tako, da filozofija oziroma modrost pride vselej prepozno. Z drugimi besedami, ko je nekaj, kar je slabo, neumno, skratka neko zlo že storjeno, je za Minervino sovo prepozno. Primer krutega in nezakonitega poboja zavarovane in ogrožene vrste sove na Koroškem, ki ga te dni spremlja ogorčenje javnosti, nedvomno sodi v ta okvir.

Žal navedeni primer še zdaleč ni edini. Je le eden od resnih razlogov za skrb, ki s prispodobo ubijanja Minervine sove priča o globalnem uničenju (degradaciji) planeta Zemlja, ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Združeni narodi v Poročilu o uresničevanju Agende 2030 za leto 2018 pri 15. cilju, ki sicer zavezuje svetovno skupnost in države, da z vso skrbnostjo varujejo in obnavljajo kopenske ekosisteme ter spodbujajo njihovo trajnostno rabo, ugotavljajo, da so poleg konkurenčnih pritiskov prehrambne, energetske in gradbene industrije med glavnimi vzroki uničevanja biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih razraščanje invazivnih vrst, nezakonitega divjega lova in trgovanja z divjimi živalmi.

Poročilo opozarja, da je za ohranjanje in spodbujanje trajnostne rabe ekosistemov, od katerih je sicer odvisno preživetje ljudi in planeta Zemlja, nujno pospešeno ukrepanje. V tem kontekstu k odgovornosti za ubijanje Minervine sove prispeva tudi brezbrižnost vsakega od nas.

Bećir Kečanović 23. januar 2019