Kategorija: Razno

Te dni z nelagodjem spremljamo stopnjevanje pritiskov Komisije EU, domnevno zaradi kršitve nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije leta 2016.

Zadevno razumem tako, kot je v svoji knjigi, Kaj je globalizacija? Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo, pred več kot dvajsetimi leti napovedal in svaril nemški mislec Ulrich Beck, da nacionalna država v primežu svetovnih korporacij izgublja suverenost.

Kakor da nismo v EU vstopili z obojestransko zavezo vključujoče, po Becku »inkluzivne suverenosti«. V tem smislu namreč opisuje Evropo kot zgled in laboratorij vključujoče suverenosti (Beck, slovenski prevod, Krtina, 2003:177-178).

Kako naj sicer deluje suverena država, ki je v nadnacionalne povezave vstopila predvsem zato, da za ceno dela svoje suverenosti pridobi politično moč, ki je v perečih razmerah globalne negotovosti in tveganja nujna za uresničevanje temeljnih načel in vrednot vladavine prava, ustavne demokracije, varstva človekovih pravic, skupne varnosti pred najhujšim kriminalom in terorizmom…

Kako drugače, če ne v bran svoji suverenosti in funkcionalni neodvisnosti organov odkrivanja in pregona. Tako kot so se te dni na pritiske Komisije EU odzivali žal le nekateri najvišji predstavniki politične oblasti v Sloveniji, konkretno aktualna ministrica za pravosodje. V odgovoru je med drugim opozorila: »Element presenečenja je pri preiskavah (kriminalitete) ključen«.

»Element presenečenja« je dejansko neločljiva sestavina funkcionalne neodvisnosti, “zavor in ravnovesja” (angl. checks and balances) ter taktičnega preudarka, zlasti pri odkrivanju in pregonu najhujših oblik kriminala in korupcije, ne nazadnje terorizma in drugih kaznivih dejanj zoper skupne vrednote demokratične družbene ureditve, javno varnost, človekove pravice, gospodarsko in finančno stabilnost držav.

Smiselna razlaga funkcionalne neodvisnosti in taktičnega preudarka z elementom presenečenja pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj v našem pravnem redu začenja pri Ustavi Republike Slovenije. Že v naslednjem koraku nadaljuje tudi z obveznim upoštevanjem Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. O tem smo pred kratkim razpravljali s študenti drugega letnika Fakultete za varnostne vede. Nisem ravno navdušen nad možnostjo, da imajo glede tega očitno več znanja kot kakšen birokrat v Komisiji EU.

Če se vrnem Beckovim svarilom, kako gospodarski in finančni gladiatorji oziroma lobiji minirajo avtoriteto nacionalne države, kaže da to počenejo tudi v danem primeru pritiskov Komisije EU na Slovenijo; na morda celo legalen, vendar ne legitimen način, saj s pritiski spodkopavajo demokratični skupni blagor, ki ga sicer terjajo zase (Beck, 2003).

Navedeno je hkrati iztočnica naslovnega sporočila: Z vključujočo suverenostjo in funkcionalno neodvisnostjo nacionalnih organov nad diktaturo korporacij; s pozivom, da se pridružite EVROPSKI POBUDI: Pravice za ljudi, predpisi za korporacije – Stop ISDS

Bećir Kečanović 28. januar 2019