Kategorija: Razno

O robustni ureditvi zaščite oseb, ko se z razkritjem oz. prijavo korupcije in drugih oblik kriminala izpostavijo za javni interes, sem že pisal.

Prav tako o tem, zakaj bi veljalo z razumno rezervo vzeti prezgodnje navdušenje nad direktivo EU o žvižgačih, saj brez spoštovanja nacionalnega prava sama ne more zaživeti.

S tem sem v grobem zarisal odprta vprašanja normativne ureditve z ukrepi za zaščito “žvižgačev”.

Za objave sem se sicer odločil bolj zato, ker sem že v svojem poklicnem življenju občutil, kako je celo bolj kot normativni okvir pomembno, da za tistim, ki se dobronamerno postavi za javni interes, trdno stoji celotna družba, javnost in mediji.

Prijavitelj lahko v trenutku postane žrtev tistih, ki jih je v dobri veri, da ga bo skupnost podprla, razkril pri njihovem kriminalnem početju. Če pri tem ostane prepuščen samemu sebi, je v nevarnosti, da z vso svojo dobronamernostjo pristane v peklu, ko lahko zaradi nevzdržnih pritiskov resno zboli, se v stiski poškoduje ali poseže po najhujšem in si vzame celo življenje (Kečanović, idr. Uporabna etika – v tisku).

Praksa opozarja na tako rekoč neskončno tveganje napadov, vključno z zlorabo novih tehnologij, računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav kibernetskega sveta. To je žal tudi za dobroverne prijavitelje temna stran industrije 4.0 in umetne inteligence.

Če se torej v srca državotvornega ljudstva in volilnega telesa zopet ne naselijo občutki za skupno dobro in velike vrednote iz časov demokratičnih gibanj pred in po osamosvojitvi Republike Slovenije, ko so ljudje množično izražali podporo institucijam in posameznikom, ki so za skupno dobro tvegali življenja, se bo prijaviteljem ob vsem leporečju, kako jim gre to in ono v pravo smer, slabo godilo.

Medtem nas bodo mednarodne lestvice o razširjenosti korupcije, kot je ta v pripetku, še naprej pribijale na vrh sramotilnega stebra.

Zato sem si za konec prispevka, a ne nazadnje prihranil mnogokrat citirani, že skoraj ponarodeli nagovor velikana slovenske pravne misli Leonida Pitamica iz leta 1920:

  • Ne bomo ustvarjali, ne bomo delili in ne bomo našli pravice, če ni pravičnosti v nas!; (Pavčnik, idr. Izročilo pravne znanosti,  2008).

 

Bećir Kečanović, 30. april 2020

VIR/WELT: In diesen Ländern sind Manager besonders korrupt

(Povzetek raziskave Ernst & Young o razširjenosti korupcije iz leta 2013)

DWO-Korruption2-jpg