Kategorija: Razno

Svoboda izražanja je pogoj demokracije, preglednega upravljanja javnih zadev in zaščite javnega interesa. Anonimnost je njeno nasprotje, saj med drugim prispeva k demokratičnemu primanjkljaju. Zato naj bi izjema anonimnosti tudi pri kateri koli prijavi in zaščiti prijaviteljev praviloma veljala le takrat, ko je to nujno in neizogibno, da se zavaruje demokratični družbeni red, življenje in osebna varnost ljudi ali javni interes.

»Če je (videti, da je) treba zagovarjati pravico do anonimnosti, da bi zagotovili svobodo izražanja mnenja v javnosti, to nedvomno kaže na obstoj nedemokratičnih družbenih okoliščin, ki preprečujejo uresničevanje načela javnosti.«; Splichal, S. (ur.) idr., Zagovor javnosti: med svobodo izražanja in sovražnim govorom, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2017, str. 24-25.

Kar zadeva anonimnost v medijih, Splichal navaja, da je imela v zgodnjem obdobju razvoja tiska prednost. Toda kmalu je prevladalo spoznanje, da anonimnost hkrati spodbuja nevestnost, površnost in neodgovornost novinarjev ter s tem zmanjšuje ugled novinarstva in zaupanje v časopise (Ibid. str. 20).

Pri tehtanju protipravnosti, tako kot v istem zborniku ugotavlja Čeferin, sklicujoč se na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pa je najpomembnejše merilo, ali je avtor prispeval k javnemu interesu ali pa je šlo le za golo žalitev določene osebe ali pa skupine oseb  (Ibid. str. 66).

Na posvetu Preprečevanje diskriminacije v dvojnem zrcalu anonimnih prijav se bomo pogovarjali tudi o tem, kako je z odgovornostjo medijev, novinarjev in urednikov. V drugem delu programa se nam bo pridružil Denis Oštir, novinar in nekdanji urednik.

Bećir Kečanović 28. marec 2019