Kategorija: Razno

10. DAN ZA SPREMEMBE – ODPRAVIMO DISKRIMINACIJO

O PROBLEMU DISKRIMINACIJE IN ANONIMNIH PRIJAV

Diskriminacije in drugih odklonskih dejanj ni mogoče učinkovito preprečevati in odpravljati, ne da bi bili ob tem pozorni na vse možne vzroke v širšem okviru (kontekstu) sodobne družbe tveganja. V tem okviru, kakor ga je v istoimenem delu Družba tveganja zarisal nemški mislec Ulrich Beck, prepoznavanje in raziskovanje, preprečevanje in odpravljanje odklonskih dejanj ob zunanjih (fizičnih, telesnih) učinkih praviloma upošteva še notranje, čustvene odzive ter dejavnike t.i. postfaktičnega obdobja, v katerem celo bolj kot prizadevanja za mir in sožitje, skupno dobro in javni interes, uspevajo zlonamernost, nestrpnost, sovraštvo, izključevanje, diskriminacija, skratka družbena patologija, ki v najhujših primerih lahko vodi v čezmerno polarizacijo, nasilno radikalizacijo ali druge skrajnosti. Zato se spoznanje o pomembnosti obravnave čustvenega elementa ter prispevka vsakokratne družbe k nasilju in drugim odklonskim dejanjem vse bolj uveljavlja tudi v kriminološkem raziskovanju.[1]

Naslovna misel torej izhaja iz širšega družbenega konteksta in potrebe po celostnem, vključujočem in povezovalnem (integrativnem) pristopu pri odzivanju na diskriminacijo in druge družbene probleme. Zasnovan je po integrativnem modelu uporabne etike in vrednotnih ciljih, ki jih z napovedjo zamenjave svetovne paradigme in občutnega zmanjšanja nasilja, diskriminacije ter drugih odklonskih dejanj tudi v šolskem okolju napoveduje Agenda za trajnostni razvoj sveta do leta 2030. Z implementacijo pa jih v našem družbenem prostoru razčlenjuje Strategija Slovenija 2030.

Pri anonimnih prijavah velja najprej poudariti, da lahko dobroverni prijavitelji ali »žvižgači« (angl. whistleblowers) v določenih primerih veliko prispevajo k preprečevanju diskriminacije, varovanju življenja ljudi in premoženja, skupnega dobrega in javnega interesa.[2]

Na drugi strani zdrava družba, ki si želi napredka in stabilnega razvoja, prav tako ne more mimo tega, da zlonamerne, anonimne in druge prijave preraščajo v zaskrbljujoč pojav tožarjenja (kverulantstva) »vseh proti vsem« z neresničnimi, diskriminatornimi, zlonamernimi in nemalokrat sovražnimi napadi na osebe in institucije. Paradoks tistih, ki se tega poslužujejo, je v tem, da »žagajo vejo« sožitja, strpnosti, varnosti, družbenega reda in napredka, na kateri tudi sami sedijo. Ne nazadnje, po kom naj se potemtakem zgledujejo otroci in mladi, medtem ko se odrasli v drobnjakarstvu prerivajo za oslovsko senco.

Zlonamerne, anonimne in druge prijave v stvarnem svetu »sobivajo« in se prepletajo z drugimi oblikami ogrožanja ljudi in institucij, na primer s političnim in ekonomskim izključevanjem, revščino, lakoto, diskriminacijo, trpinčenjem, klikarstvom. V tem pogledu spominjajo na bolj ali manj pretanjeno (subverzivno) delovanje, ki z lažmi in zlonamernimi napadi na osebe hkrati sistematično spodkopava delovanje institucij pravne države, napredek in razvoj celotne družbe. Ta blodni krog družbene patologije, ki ga moralni filozofi opisujejo kot etični relativizem in moralno katastrofo postmoderne, je v mnogih sodobnih družbah, naj si bo tradicionalnih ali t.i. krhkih demokracijah, spodkopal zdravstvo, šolstvo, nosilne stebre vladavine prava, gospodarstvo, skratka socialni mir, varnost in blaginjo narodov. Komu to lahko koristi, najbrž ni razumnega odgovora. Kar zadeva rešitve, je vprašanje, čemu vztrajati pri tistih, ki so pregovorno neučinkovite.

Med eno in drugo skrajnostjo, sprejemljivo in zavržno vlogo anonimnih prijav, se v našem družbenem prostoru krešejo različna mnenja. Prof. dr. Igličar v prispevku Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava ugotavlja: »Anonimno prijavljanje je v slovenski družbi primer neskladja med moralno in pravno normo, med vrednoto družbenega ter vrednoto pravnega sistema. Ukrepanje državnega organa na temelju anonimne prijave poseže v človekovo telesno in duševno celovitost ter njegovo zasebnost. Takšno poseganje krni pravico do varnosti kot ene od naravnih pravic in integralne sestavine pravice do osebnega dostojanstva.[3]

Ker v javni razpravi ni videti nekega skupnega soglasja, se neskladje med razlogi za in proti kvečjemu zaostruje, polarizira. Zaostrovanje med drugim zmanjšuje, relativizira pomen tistih prijav, v katerih resnično gre za dobroverne prijavitelje in utemeljene razloge z neogibno potrebo po zaščiti oseb ali javnega interesa pred nevarnimi grožnjami, diskriminacijo ali drugimi odklonskimi dejanji. Prizadevanja za širitev možnosti prijav po različnih poteh in večjo zaščito prijaviteljev, ki so seveda upravičena in legitimna, bi zato morala s sorazmerno enako pozornostjo pristopati k odgovornosti za zlonamerne prijave.[4]

Posledice zlonamernih prijav v sivem polju diskriminiranih, prikrajšanih in razžaljenih se namreč večajo. Prav tako slabo učinkujejo na delovanje družbenih podsistemov in uresničevanje skupnih ciljev.

Za obravnavo naslovne teme, Preprečevanje diskriminacije v dvojnem zrcalu anonimnih prijav, se torej nismo odločili, da bi komur koli vsiljevali enostranske rešitve, še manj zapirali možnosti ali omejevali zaščito dobrovernim prijaviteljem.

Odločili smo se predvsem zaradi potrebe, da smo kot družba bolj povezani in tako bolj učinkoviti, ko je treba s skupnimi močmi braniti temeljne družbene vrednote, se primerno odzivati na pereče probleme, diskriminacijo in druga odklonska dejanja, saj s posledicami za žrtve hkrati spodkopavajo skupno dobro in javni interes. Z besedami Agende 2030, s skupnim potencialom raznolikosti bolj uspešno uresničevati skupne cilje, zlasti tiste, ki so že na svetovni ravni široko sprejeti kot nujni za preživetje ljudi in planeta Zemlja.

NAMEN DOGODKA

V skladu s krovnim programom akcije 10. Dan za spremembe spodbujati strokovno in splošno javnost, da se vključi v prizadevanja za preprečevanje diskriminacije in obvladovanje odklonskih dejanj, ker zlonamerni, anonimni in drugi napadi na ljudi in institucije škodujejo skupnemu napredku, varnosti in stabilnemu razvoju družbe. Hkrati krepiti zavedanje o pomenu odprtih, učinkovitih in vključujočih institucij, tako kot v svojem 16. cilju govori Agenda 2030. Z njeno implementacijo pa tudi Strategija Slovenija 2030.

KRAJ IN PROSTOR: dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani, Masarykova cesta 16.

DATUM IN ČAS: 3. april 2019 (sreda, od 10.00 do 14.30)

OKVIRNI PROGRAM

10.00:12.30 10.00:11.15  Uvodni nagovor organizatorjev in prispevki

11.15:11.30   Odmor

11.30:12.30  Prispevki

 12.30:12.45  Odmor
12.45:14.30 Kratke tematske predstavitve in razprava: kako do učinkovite zaščite dobrovernih prijaviteljev ter oseb in institucij, ko so tarče zlonamernih, anonimnih in drugih obtožb – preprečevanje diskriminacije v luči prihodnje, de lege ferenda ureditve zaščite prijaviteljev (»žvižgačev«)


ORGANIZACIJA:
Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD ob podpori oz. v so-organizaciji Inšpektorata RS za šolstvo in šport ter Inšpektorata RS za delo z odprto možnostjo za sodelovanje drugih javnih in zasebnih ustanov, organizacij civilne družbe in medijev.

Podporo organizaciji dogodka so tako že izrazili: Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Zveza občin Slovenije, MIRA – Ženski odbor Slovenskega centra PEN…

Vabilo s programom bo objavljeno naknadno, informacije in prijave: kontakt@irvd.si.

VIRI:

[1] Muršič, M. Peklensko nasilje: Emocionalnost nasilnosti v Peklenski pomaranči, v: Jager, M. (ur.) idr. Zapoved in zločin: stičišča prava in kriminologije, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 2012, str. 128-158.

[2] Glejte, na primer, EU Komisija: Krepitev zaščite žvižgačev na ravni EU, Bruselj, 23.4.2018 (potekajoči postopek sprejemanja področne direktive EU je še odprt, zato ga na tem mestu ne komentiram); https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0214&from=EN (11.03.2019).

[3] Igličar, A., Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava, Dignitas, Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice, št. 77-78, 2018.

[4] Prim., dokumenta EU Komisije, supra, op. št. 2.

 

Bećir Kečanović, 12. marec 2019