Prenova sistema nacionalne varnosti in integrativni pristop uporabne etike v šolskem prostoru

Državni zbor je na seji 26. septembra 2019 sprejel Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti (ReSNV-2). V vlogi krovne nacionalne varnostne politike predstavlja temeljno razvojno in usmerjevalno podlago za normativno, institucionalno in vsebinsko prenovo sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije.

To, kar ReSNV-2 razlikuje od prejšnjih nacionalnih varnostnih politik, je povezano s spremenjenimi varnostnimi razmerami in oceno varnostnih groženj. Temu primerno je vzpostavljen nov, celosten in povezljiv (integrativen) model uresničevanja varnostnih ciljev in varovanja temeljnih družbenih vrednot, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije. V izhodišču integrativnega pristopa je ugotovitev, pogojena z oceno ReSNV-2, da varnostnih groženj, problemov in izzivov več ni mogoče obvladovati na klasičen način, z enopomenskim (linearnim) razmišljanjem.

Varnostno področje ni edino, ki potrebuje integrativni pristop oziroma model. Gregor Žvelc denimo z integrativnim modelom na področju psihoterapije povezuje različne razvojne teorije v koherenten sistem obravnave s celostnim pogledom na medosebne odnose (Žvelc, 2011:17, 139-141, 254). Moralni filozofi, teoretiki in praktiki pa že od 60. let prejšnjega stoletja ugotavljajo isto potrebo po čezdisciplinarni, medpodročni povezljivosti uporabnega znanja in izkustva z različnih področij, na primer pri biomedicinskih raziskavah, kloniranju, evtanaziji, smrtni kazni, revščini, lakoti, okoljskih in prostorskih problemih, neenakosti in izključevanju ali diskriminaciji, nasilnem ekstremizmu in terorizmu (Tillman, 2014; Beauchamp, 2003:1-15).

O integrativnem pristopu uporabne etike v šolskem prostoru smo govorili na Posvetu o preprečevanju diskriminacije in problematiki anonimnih prijav. Zadevna problematika med drugim opozarja, da se šolsko osebje kljub vsej prizadevnosti samo ne more spopadati s kompleksnimi problemi fizičnega in psihičnega nasilja, ki v šolski prostor vdirajo iz zunanjega, lokalnega in širšega družbenega okolja. Po drugi strani izstopajoči primeri nasilja in kriminala v lokalnem okolju kažejo, da zanemarjanje in hudo poenostavljanje kompleksnosti varnostne problematike vodi v strukturne probleme.

Dodatno spodbujeni s sprejetjem ReSNV-2 smo se odločili, da s prizadevanjem za integrativni pristop uporabne etike v šolskem prostoru nadaljujemo. V sodelovanju z Inšpektoratom RS za šolstvo in šport ter Zavodom RS za šolstvo pripravljamo razširjeni zbornik posveta z delovnim naslovom Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja. Ob upoštevanju potekajočih prizadevanj pedagoške stroke in šolskega osebja je zasnovan kot prispevek k razumevanju širšega konteksta in razvoja družbe. Z vlogo uporabne etike pa tudi k reševanju konkretnih vprašanj, problemov in izzivov na uporaben, praktičen način.

Z istim namenom smo odprti za sodelovanje pri ozaveščanju o prednostih integrativnega pristopa uporabne etike pri zaščiti družbenih vrednot in krepitvi pravne države z vključevanjem notranjih in zunanjih dejavnikov v celovit in povezljiv (integrativen) sistem notranjih kontrol in obvladovanja tveganja odklonskih dejanj v javnih in zasebnih ustanovah.

Nosilci in teme:

  • Dr. Albin Igličar, Bećir Kečanović: Problematika anonimnih prijav in preprečevanje nedovoljenih posegov v osebnostno in poklicno avtonomijo – integrativni pristop uporabne etike in pravo pri zaščiti temeljnih vrednot;
  • Dr. Aleksander Pur, Bećir Kečanović: Integrativni pristop uporabne etike za učinkovito uporabo in preprečevanje zlorab kibernetskega sveta in novih tehnologij;
  • Bećir Kečanović, Petra Založnik, moderiranje skupinskih procesov in izkustveno učenje z integrativnim pristopom uporabne etike pri obvladovanju tveganja odklonskih dejanj, reševanju konkretnih primerov in spodbujanju vključujoče kulture dobrih medosebnih odnosov.

 

Vzgojnim in izobraževalnim ustanovam je prijava dostopna v programu KATIS 2019/2020.

S predlaganimi temami smo odprti tudi za druge ustanove, tako glede organizacijskih posebnosti kot vsebine in kraja izvedbe. Dogovor o sodelovanju vključuje možnost prostovoljskih svetovalnih ur, za katere zaračunamo le potne stroške.

Po dogovoru je možno delo z manjšimi skupinami v njihovem organizacijskem okolju. Za dodatna vprašanja smo vam na razpolago na: kontakt@irvd.si.

Bećir Kečanović, 3. oktober 2019