Danes smo končali kampanjo za strožje kaznovanje kaznivih dejanj, izvršenih v kriznih razmerah ali v povezavi s krizo.
Po podatkih izvajalca (FB) si je kampanjo ogledalo okoli tri tisoč oseb. Med več kot desetimi komentarji v skupnem številu prevladujejo negativni. V manjšini so komentatorji in komentatorke, ki so kampanjo podprli.
Pred tem smo se z isto pobudo obrnili na Generalni sekretariat Vlade RS. Pobudo so odstopili v reševanje Ministrstvu za pravosodje RS, ki je do razlogov za strožje kaznovanje zadržano, jih zaenkrat ne podpira.
Pobudo smo 13. septembra 2023 predstavili še na okrogli mizi ob izidu posodobljenega komentarja KZ-1. Nekateri akademski pravniki in strokovnjaki kazenskega prava so se strinjali, da je o razlogih v pobudi potrebno razpravljati. Glede konkretnih rešitev, kako to v zakonu urediti, so mnenja deljena.
Podrobneje smo naše argumente predstavili tudi širši javnosti, Delo, 18.08.2023, Kaznovalna politika in krizne razmere.
Našo vlogo pobudnikov smo z navedenimi aktivnostmi izčrpali.
Kot smo že povzeli, kazenski zakonik (KZ-1) strožje kaznovanje v razmerah večje negotovosti oziroma krize že ureja za navadno tatvino. KZ-1 v 205. členu, peti odstavek pravi, da bo storilec navadne tatvine, za katero je sicer v 204. členu predpisana kazen zapora do treh oz. enega leta, kaznovan z zaporom do petih let.
Kaj to pomeni z vidika enakosti pred zakonom, ko gre za druga kazniva dejanja, izvršena v istih razmerah večje negotvosti oz. krize, npr. goljufij in zlorab sredstev, namenjenih solidarnostni pomoči za obnovo posledic nedavne ujme, KZ-1 o tem molči. Glede tega, zaenkrat, molčijo tudi pristojni državni organi.
Na vrsti so torej institucionalni odločevalci, da pretehtajo razloge za in proti strožjemu kaznovanju zlorab, korupcije in vseh vrst kriminala, ne samo navadnih tatvin v kriznih razmerah.
Drugače povedano, so zlorabe, korupcija in kazniva dejanja, ki jih po izkušnjah iz prejšnjih kriz upravičeno primerjajo z vojnim dobičkarstvom, dovolj tehten razlog, da se država sorazmerno odzove, na zakonit in pravičen način zavaruje človekove pravice in vitalne interese demokratičnega družbenega reda pred toliko hujšo grožnjo kaznivih dejanj, izvršenih v kriznih razmerah ali v povezavi s krizo?
Bećir Kečanović, 21.09.2023
FOTO: by Jose R. Cabello/Pixabay
