Kategorija: Razno

27. marec 2015, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana

Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD in Inštitut za ustavno pravo – IUP (video posnetek).

Sodelujoči:

Gospod Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, gostitelj

Dr. Igor Pribac, moderator

Akad. dr. Zdravko Mlinar: O vključevanju in izključevanju intelektualnih

potencialov – od izključujoče politike k vključujoči družbi

Dr. Mirjana Nastran Ule: Posledice izključevanja v znanosti po spolni in starostni

dimenziji za razvoj znanosti in družbe

Dr. Vera Kržišnik-Bukić: Vključujoča družba in narodne manjšine v Sloveniji

Dr. Aleš Ručman-Bučar: Formalna in družbena izključenost delavcev migrantov kot

indikator položaja najširšega kroga prebivalcev

Dr. Sanda Vrhovac: (Politična) izključenost kot problem razraščanja politične

patologije in volilne abstinence (prosojnica)

Tea Jarc, vključevanje mladih v politično, socialno in ekonomsko odločanje

Dr. Albin Igličar: Vključujoča družba v zakonodajnem postopku

Vključujoča družba in sodobni izivi – povzetki

Pri vključujoči družbi ne gre več samo za teoretično vprašanje, temveč za načela in vrednote, zapisane v mnogih dokumentih EU, članic in svetovne skupnosti.1

Država in javne ustanove torej tudi zaradi obveznosti do mednarodnih institucij vse bolj upoštevajo vključevanje kot zavezujoče načelo na različnih področjih: pri odpravljanju vzrokov socialne izključenosti, revščine, neenakosti. Po drugi strani zaradi spoštovanja raznolikosti in ustvarjanja enakih možnosti za vse, družbene in ekonomske konkurenčnosti, napredka in trajnostnega razvoja. Z drugimi besedami, razvoj vključujoče družbe je prešel v obveznost, da država sistemsko in sistematično:

  • zagotavlja enake možnosti za vse in z upoštevanjem raznolikosti spodbuja k dejavnemu vključevanju, socialni koheziji, sodelovanju pri upravljanju javnih zadev, da lahko ljudje z dejavnim vključevanjem v politične procese in nadzorom nad upravljanjem javnih zadev (44. člen Ustave RS) dejansko vplivajo na svoj družbeni položaj in smisel življenja v skupnosti;

  • ustvarja široke možnosti za vključujoč javni prostor, kar pomeni dejanske možnosti za svobodo izražanja (39. člen Ustave RS), enakost pri dostopu do sredstev javnega komuniciranja, preglednost (transparentnost) postopkov in informacij javnega značaja, sledljivost podatkov in gradiv, ne nazadnje za primeren odnos do medijske krajine, novinark in novinarjev;

  • spodbuja enakosti žensk in moških, vključno z možnostjo enakega dostopa do javnih finančnih sredstev (ang. gender budgeting);

  • ponuja alternative socialno izključenim in razočaranim, zlasti mladim, da se namesto odklonskosti, kriminalu in nasilnemu ekstremizmu raje obračajo k vrednotam vključujoče države, spoštovanju raznolikosti, strpnosti, socialne kohezije; da z istim namenom omogoča dejavno vključevanje manjšin, migrantov, priseljencev in beguncev.

Zato vključujoče družbe in problemov izključevanja na našem posvetu ne nameravamo le predstaviti, temveč – kolikor je to na nekajurnem srečanju sploh mogoče – želimo spodbuditi k njenemu nadaljnjemu razvoju in obvladovanju perečih problemov in izzivov. Kajti z vključevanjem in skupnim potencialom raznolikosti lahko naša država v konkurenčnosti, napredku in trajnostnem razvoju tekmuje tudi z največjimi.

1 Iskanje po ključnih besedah »vključevanje« (ang. inclusion) na spletnih straneh Združenih narodov pokaže več tisoč zadetkov z različnimi gradivi z različnih področjih, ki obravnavajo zadevna vprašanja; več o tem, npr. B. A. Atkinson, E. Marlier (2010), Analysing and Measuring Social Inclusion in a Global Context, http://www.un.org/esa/socdev/publications/measuring-social-inclusion.pdf.; The Millennium Development Goals Report 2012-2014: http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2012/English2012.pdf; http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2014/English2014.pdf. Svetovna banka je zbrala vrsto gradiv in v letu 2013 objavila zajetno študijo o vključevanju: Inclusion Matters: The Foundation for Shared Prosperity; https://openknowledge. worldbank.org/bitstream/handle/10986/16195/9781464800108.pdf?sequence=1. Komisija EU je vključevanju namenila celotno poglavje programa Horizon 2020, Europe in a changing world – Inclusive, innovative and reflective societies; http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/h2020-section/europe-changing-world-inclusive-innovative-and-reflective-societies; Evropski parlament prav tako namenja posebno pozornost vključevanju in odpravljanju vzrokov izključevanja: http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/en/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.10.9.html; prav tako Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD: http://www.oecd.org/inclusive-growth/about.htm.