Sodeč po nekaterih javnih kritikah na račun policijskega postopka z osebo, za katero so že na začetku pravilno ocenili, da je v posebnem duševnem stanju, bi morali policisti ukrepati strožje, bolj grobo (več o primeru, npr., Delo, 14.03.2024).

Razmišljanje, po katerem naj policija z osebami v postopku, za katere ugotovi, da so v posebnem duševenem stanju ravna enako kot pri osebah, ki pri polni zavesti namenoma, naklepno in brezobzirno ogrožajo življenje in varnost ljudi, je zavajajoče, nepremišljeno in nevarno, še posebej z vidika človekovih pravic bolnih in šibkejših v policijskih postopkih.

V sodni praksi so znani primeri, ko celo Vrhovno sodišče RS posebej opozarja, da mora biti policija pri opravljanju svojih nalog pozorna na zdravstveno stanje in skrbeti tudi za varovanje zdravja oseb v postopkih. Zato policistom v konkretnem primeru kvečjemu gre priznanje, ne pa pavšalne kritike, ker so si na vse možne načine prizadevali, da se izognejo uporabi najhujšega prisilnega sredstva.

To, da so imeli tehnične težave z električnim paralizatorjem je sicer splet neželenih okoliščin, ki vendarle ne zmanjšujejo dejstva, da so policisti z razumno previdnostjo, postopnostjo in sorazmernostjo, ne nazadnje s pričakovano humanostjo storili vse, kar je bilo mogoče, da z osebo v postopku ravnajo drugače, njenemu duševnemu stanju primerno, kot bi sicer ravnali v postopku z nekom, ki bi pri polni zavesti in namenoma, naklepno in brezobzirno ogrožal življenje in osebno varnost ljudi.

Bećir Kečanović 14. april 2024

FOTO: Črt Piksi/Delo