Kategorija: Razno

December je čas, ko ob veselju prazničnih dni hote ali ne opravimo neke vrste letno bilanco, tako preteklih kot pričakovanih utrinkov življenja. Med tistimi, ki so posebej pomembni za naslovno temo, velja spomniti, da je 1. decembra 1999, pred 20. leti začela veljati Konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z biomedicino. Po kraju sprejetja v Oviedi, glavnemu mestu španske pokrajine Asturia imenovana Oviedska konvencija.

Pred šestimi leti, 9. decembra 2013 je zavedno odšel izjemen človek, zdravnik in znanstvenik, akademik Jože Trontelj. Kot član Komisije za medicinsko etiko, je bil predstavnik Slovenije v Odboru Sveta Evrope za smernice v bioetiki. V tej vlogi je tvorno sodeloval pri Oviedski konvenciji in njenih protokolih. Iz njegove bogate zapuščine prispevkov o etiki življenja med drugim lahko razberemo, da je preroško svaril pred nevarnostjo razlikovanja med blaginjo in revščino oziroma diskriminacijo v dostopu do novih zdravil in metod zdravljenja (Trontelj, J. Živeti z etiko, 2014:110).

V simbolnem pomenu je letošnji december tretji mesec v četrtem letu uresničevanja svetovnega programa z ukrepi za preživetje ljudi in planeta Zemlja do leta 2030, Agende 2030. Pri ukrepih za odpravljanje svetovne revščine in neenakosti poudarja tudi izboljšanje zdravja ter zmanjševanje bolezni in umrljivosti, zlasti pri novorojenčkih in otrocih (3. cilj Agende 2030).

V tem istem obdobju 21. stoletja pa je slovenska, evropska in svetovna javnost vse bolj zgrožena nad neznosno bedo svetovne farmacevtske industrije pri trgovanju z življenjem in smrtjo manj premožnih in obupanih v dostopu do dragih, a za preživetje mnogih prepotrebnih novih zdravil (Vaupotič, V., »Draga zdravila: upanje ali past«, Objektv, priloga časopisa Dnevnik, 14.12.2019).

Med razpravljajočimi se ponavljajo zaskrbljujoče napovedi, da vstopamo v čas, ko ne bo več mogoče zagotoviti enakega dostopa do novih zdravil in medicinskih storitev. Tako dr. Dušan Keber v navedenem članku o problematiki dragih zdravil na prvi pogled sicer kruto, vendar utemeljeno opozarja na potrebo po uporabnih rešitvah. Glede na razmere, dejansko ni več časa za dežurno moraliziranje, ampak je potrebno ukrepanje.

Akademik Trontelj je k svoji preroški napovedi zaostrovanja etičnih vprašanj pri novih zdravilih in medicinskih storitvah poudaril pomen integrativnega mehanizma Oviedske konvencije in vključevanja zunanjega etičnega nadzora. V tem je videl priložnost za optimizem in morda edini način, da se današnja svetovna družba izogne nevarnim stranpotem in zlorabam. (Predavanje na Mednarodnem posvetu Biološka znanost in družba: organizmi kot živi sistemi. Ljubljana, 21. in 22. oktober 2010, v: Živeti z etiko, str. 110-111).

Življenjsko delo in bogata zapuščina akademika Trontelja je lahko trdna podlaga in zaveza Republiki Sloveniji, da tudi v vlogi članice Evropske unije ter mednarodnega subjekta v Svetu Evrope in Združenih narodih okrepi prizadevanja za odpravljanje revščine in diskriminacije v dostopu do novih zdravil in metod zdravljenja.  Zato predmetno pobudo naslavljamo vsem, ki lahko k temu prispevajo.

Za IRVD: Bećir Kečanović,  15. december 2019