Kategorija: Razno

Afera sporno goveje meso iz Poljske z vsem, kar predstavlja grožnjo v preskrbi z varno hrano, opozarja, da je treba s tovrstnimi pojavi v prihodnje računati tudi pri obvladovanju organiziranega mednarodnega kriminala in tveganja bioterorizma.

Naraščanje števila prebivalcev in problemi lakote v svetu, na drugi strani nepoštene prakse s konkurenčnimi pritiski svetovnih korporacij živilske industrije so dejavniki, ki dolgoročno sodijo k strateškemu premisleku o nacionalnem sistemu nadzora in zaščite varne hrane. O tem smo govorili že v okviru skupnega programa Mesec prostora 2017.

V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – UVHVVR ter soorganizatorji smo se pri zasnovi programa Mesec prostora 2017 oprli na aktualno oceno strateškega tveganja globalne varnosti: »Če so 20. stoletje zaznamovale vojne za nafto, v 21. stoletju poteka boj za življenjski prostor, varno hrano in pitno vodo«.

Odziv UVHVVR na omenjeni pojav spornega mesa iz Poljske je tudi v praksi pokazal, da je sistem nadzora na tem področju v Sloveniji učinkovit. Kljub temu ocena varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano opozarja na tveganje v mednarodnem prostoru, tako da je zaskrbljenost iz tega naslova še vedno upravičena: »Pa ne le potrošnikov, tudi slovenskih pridelovalcev kakovostnega mesa…«.

Zaradi nepoštene prakse in pomanjkljive sledljivosti preskrbe s hrano, nacionalni sistemi prehranske varnosti namenjajo vse več pozornosti ozaveščanju javnosti, da se lahko vsakdo odgovorno vključi v skupna prizadevanja za varno hrano. Še posebej takrat, ko ljudje odhajajo v tujino ali se po nenadzorovanih poteh oskrbujejo s hrano iz tveganih območij. Nedvomno lahko rečemo, da gre za sestavni del širšega nabora svetovnih ukrepov varnosti in zdravja z namenom zmanjšanja smrtnih primerov in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim okužbam, strupenim snovem ter onesnaženosti zraka, hrane, vode in tal (Agenda 2030, 2., 3. cilj).

Pri nas si UVHVVR, področna ministrstva, vzgojno-izobraževalne ustanove in organizacije civilne družbe prav tako prizadevajo za promocijo in obveščanje javnosti o ukrepih za varno hrano. Krepitev zavedanja v smislu dolgoročnega razvoja uporabne etike in skupne odgovornosti za varno hrano pa se začne že pri poenoteni vsebini in rabi osnovnih pojmov (Terminologišče SAZU).

Besedni zvezi varna hrana v smislu tega, kar je pristojnost UVHVVR, kot osrednjega organa državnega nadzora na področju prehranske varnosti, je najbližja razlaga, kot je z istim namenom uveljavljena denimo v Zveznem ministrstvu za prehrano in kmetijstvo Nemčije (publikacija: Lebensmittelsicherheit-verstehen – angleški prevod).

Glede uradne razlage pravnega pojma varna hrana, je naša zakonska ureditev nekako manj prijazna. Tudi zato bi bilo dobro – ob vsem, kar sicer sodi k uporabni etiki in skupni odgovornosti za varno hrano – razmisliti, kako veljavno “omnibus” zbirko zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin (ZdZPVHVVR) izboljšati s posodobljeno in bolj pregledno različico.

Bećir Kečanović 10. februar 2019