V sredo, 13. septembra Založba Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani vabita na dogodek ob izidu posodobljenega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, KZ-1 (vabilo KZ-1).
Organizatorji so medtem prijazno sprejeli našo pobudo za razpravo, kako naj se kot družba in država v prihodnje odzivamo na kazniva dejanja, kriminal in zlorabe človeških stisk med krizo ali v povezavi s krizo.
Svetovna skupnost in države se namreč zaradi naravnih in drugih nesreč od ene do druge krize vse bolj spopadajo tudi z brutalnim nasiljem in kriminalom, ko so s krizo prizadete žrtve hkrati izpostavljene najbolj zavržnim napadom na človekovo dostojanstvo ter zlorabam solidarnosti in pripravljenosti dobrih ljudi, da pomagajo pri blaženju in odpravi posledic.
Pred leti je tako svet pretresla novica, da so celo predstavniki mednarodnih organizacij ob izbruhu virusa ebola z zlorabo humanitarne dejavnosti na kriznih območjih spolno zlorabljali ženske in deklice. Kriminalna dejanja med krizo zaradi covida-19 pa so z vso brezobzirnostjo in surovostjo v svetovnem merilu prav tako prepoznana kot najhujša, najbolj zavržna oblika kriminala in zlorab.
Zato si na Inštitutu za razvoj vključujoče družbe že nekaj časa prizadevamo, da zadevno problematiko uvrstimo na dnevni red strokovne in splošne javnosti, medijev, demokratične oblasti in pristojnih državnih organov (Upravljanje krize in odgovornost za zlorabe v kriznih razmerah).
Če navedenemu prištejemo opozorila Slovenske policije o nevarnosti kriminala na območjih, ki jih je prizadela nedavna ujma, ter oceno Komisije za preprečevanje korupcije, da se lahko kazniva dejanja in zlorabe, ki smo jim bili priča med covidom-19, ponovijo (KPK svari pred korupcijo pri obnovi po poplavah), smo torej kot družba in država pred globokim pravnim in etičnim vprašanjem, ali naj križem rok še naprej toleriramo kazniva dejanja in zlorabe človeških stisk med krizo.
Ob vseh razlogih, ki že z vidika etičnih načel človečnosti narekujejo sorazmeren odziv države v smislu njene kriminalitetne politike in preventivne vloge (generalna prevencija) kazenskega prava, ne smemo pozabiti, da je po prvih ocenah posledic uničujočih poplav v igri več kot sedem milijard evrov, potrebnih za pomoč ljudem in obnovo uničene infrastrukture na prizadetih območij.
Samo upamo lahko, da se taka ali drugačna kriza v kratkem ne bo ponovila. Z oboroženimi konflikti in drugimi dejavniki svetovne gospodarske in energetske krize je prihodnost še bolj negotova. Razumna previdnost z več vidikov terja, da se moramo kot družba in država tudi s prilagajanjem prava učinkoviteje odzivati na negotovost in tveganja kriznih razmer.
Posebni vidik skupne odgovornosti je v odnosu do finančnih in drugih sredstev, ki so kot izraz solidarnosti domače in širše, evropske in svetovne javnosti namenjena pomoči potrebnim ljudem in obnovi s krizo prizadetih območij. Ob vseh negativnih izkušnjah z zlorabami in kriminalom v preteklih krizah bi morala demokratična družba in pravna država tudi s prilagajanjem kazenskega prava, z jasno in pravično zakonsko ureditvijo pokazati, da sta vredni tega zaupanja.
Na preizkušnji torej ni le sočutije do žrtev, ki jih je kriza sama po sebi neizmerno prizadela, ampak tudi razumen odnos do stvarnih razmer in negotove prihodnosti. Tisti, ki v kriznih razmerah kalkulirajo, kako bi se s kaznivimi dejanji, kriminalom ter zlorabami stisk ljudi in vrednot solidarnosti med krizo okoristili, bi se morali toliko bolj zavedati, da demokratična družba in pravna država tega ne bosta v nedogled tolerirali (Kaznovalna politika in krizne razmere).
S tem vas prijazno vabim k naslovni razpravi in skupnim prizadevanjem, da se tako tudi s preventivno vlogo (generalna prevencija), zakonitostjo in pravičnostjo kazenskega prava, ki vključuje javno moralno in družbeno obsodbo vseh vrst kaznivih dejanj, storjenih med krizo ali v povezavi s krizo, postavimo v bran solidarnosti, sočutju in skrbnosti, tem velikim vrednotam demokratične družbe in pravne države, ki so med krizo in v povezavi s krizo na posebni preizkušnji.
Bećir Kečanović, 11. september 2023
FOTO: IRVD
