»Šestdeset let so nas učili, kako moramo molčati, in to je razlog, da smo na prvem mestu po samomorih in raznih odvisnostih.«; Koršič, M. – intervju, Delo (21.11.2016). Molk iz strahu je krik samote in groze izključevanja. Med posledicami v samem vrhu sprožilcev stresa in bolezni. Zavetnik korupcije in drugih odklonskih dejanj. V razmerah molka in kulture strahu, ko niti kaznovalno pravo ne učinkuje več, mnogi, ki so žrtve, z razlogom dvomijo v institucije in samo poslanstvo javne etike. »Svet potrebuje človeški obraz«: da lahko na oder svetovne drame zopet lahko stopi izrinjeni človek. Oseba s temeljnimi človekovimi pravicami, a hkrati z odgovornostjo do soljudi, naravnega in družbenega okolja; Kečanović, B. JAVNA etika in integriteta: odgovornost za skupne vrednote (2012:155). Z etiko vključevanja torej, ki z vrednotami vključujoče družbe gradi na človeški naravi in biološki nuji, saj smo po naravi vendarle bolj socialna in etična kakor izključujoča in egoistična bitja. To z raziskavami možganskih centrov, kjer gnezdijo občutki bolečine in ugodja, žalosti in sreče vse bolj potrjujejo dognanja kognitivne psihologije in nevrofiziologije; Kečanović, B., Etična podpora zdravemu delovnemu okolju, v: ČILI ZA DELO: učbenik za promocijo zdravja pri delu (2016:24-30).

Povzetek zgodovine in rabe pojmov “izključenost” in “vključenost“.