Kategorija: Razno

Izkustvo s COVID-19 je v svetu sprožilo pravo pandemijo vprašanj in odzivov, kaj moramo storiti, kot posamezniki in skupnost, da smo bolj pripravljeni, bolj odporni na tovrstne in druge varnostne grožnje v današnji družbi visoke negotovosti.

Junijski novičnik Urbanet, na primer, s tematskimi prispevki opozarja na potrebo po novih in bolj učinkovitih strategijah za trajnostno družbo ter zdrava, vključujoča in varna, odporna ali vzdržljiva (angl. resilient) mesta in naselja.

Julijan Baskin piše, kako so pametni ljudje že v starodavnih skupnostih organizirano pristopali k obvladovanju epidemij, naravnih nesreč in drugih groženj skupni varnosti. Na podlagi izkustva s COVID-19 opozarja, da so politična volja in učinkovita partnerstva na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni odločilna za zdravo družbo, mesta in skupnosti (Ibid.)

Kaj nam torej izkustvo pametnih ljudi in svetovne skupnosti pove o »sporni« odredbi župana Občine Moravče, s katero naj bi pri zajezitvi COVID-19 v lokalnem okolju domnevno prekoračil pooblastila?.

Po poročanju medijev o izjavah ključnih akterjev, in sicer župana Občine Moravče, uradnega govorca Vlade RS, Ministrstva za notranje zadeve RS in ministra za notranje zadeve v odhajanju, se ni moč izogniti občutku, da govorijo drug mimo drugega (prim. MMC RTVSLO, »Ali lahko župan sam odredi prepoved zbiranja? Notranje ministrstvo meni, da ne«, 3.7.2020).

Ne spuščam se v vrednostno oceno. Razlikam v izjavah uradnih predstavnikov javne oblasti o tako pomembnih zadevah je objektivno gledano skupno, da so v sistemu javne varnosti ter varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni strukturni problemi neusklajenosti ali neskladja v vertikalnem in horizontalnem pogledu. Menim, da je glavni vzrok še vedno v tem, kar sem zapisal v objavi: Izredne razmere in podnormiranost javne varnosti – geneza neke sistemske zablode.

V tej »komediji zmešnjav« je še najbolj verodostojen odhajajoči minister Hojs. Pošteno pove, da ni pravnik in se nato v prid »sporni« odredbi župana Občine Moravče upravičeno sklicuje na izkustvo z izbruhom COVID-19 v Občini Šmarje pri Jelšah. Če bi takrat sledili razumni odločitvi župana, ko je odredil zaprtje šole, bi bile posledice verjetno res manjše. Izkustvo nam v tem primeru pove, da je dober župan prebivalcem svoje občine v dobrem in slabem praviloma najbližji in najboljši sogovornik javne oblasti.

Izkustvo s COVID-19 v Občini Šmarje pri Jelšah ni edino, kar govori v prid »sporni« odredbi župana Občine Moravče. Tistim, ki mu nasprotujejo, svetujem, da se poglobijo v Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) in sistemske določbe Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), kdo in kako odloča o obvladovanju tveganja in upravljanju javne varnosti na območju občine.

Primarna pristojnost in skrb občine za javno varnost na njenem območju je izvedena iz ustavnega položaja in vloge lokalne samouprave ter izvirnih nalog v lokalnih zadevah javnega pomena po 21. členu ZLS. Med njimi so zadeve javne varnosti, pomeni tudi varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni ključne za kakovostno življenje, varnost in sožitje na območju občine.

Ker sem o strukturnih problemih javne varnosti že veliko pisal, ne vidim smisla, da nadaljujem, saj bi se samo še ponavljal. Zato bom sklenil z mislijo, prirejeno po zgornjem povzetku novičnika Urbanet o izkustvu in priporočilih pametnih ljudi glede COVID-19: nič od tega se pri nas očitno (še) ni prijelo.

Bećir Kečanović 4. julij 2020

FOTO: URBANET

URBANET