Kategorija: Razno

Delavnica je potekala v okviru letošnjega Foruma TI Slovenija.

Posebne pozornosti je bil deležen uvodni prispevek gospoda Jurija Groznika, generalnega državnega odvetnika. V kratkem je zajel bistvo lobiranja in njegovo vlogo pri uravnoteženju (harmonizaciji) nasprotja interesov. Predstavitev je sklenil s povzetkom dobrih in tveganih strani lobiranja v odnosu do javnega interesa tudi v gospodarskih zadevah.

Predstavitev generalnega državnega odvetnika nam je koristila kot izhodišče za premislek o obvladovanju strateškega tveganja pri lobiranju, bodisi na gospodarskem ali katerem koli drugem področju. Če tega, kar je sicer spremljajoč (inherenten) pojav pluralizma vrednot in interesne dinamike v družbi, ne obvladujemo na ustrezen način, denimo tako kot predvidevajo pravila v zakonodajnem postopku o transparentnosti in zakonodajni sledi lobiranja ali drugih interesnih vplivov, zaostrovanje nasprotij prejkoslej lahko privede do hujših konfliktov in strukturnih problemov (Igličar, Kečanović, Ribičič:2017).

Posledice neurejenih nasprotij interesov in nerazrešenih konfliktov se danes kažejo v različnih oblikah socialnega izključevanja, čezmerne polarizacije in nasilne radikalizacije, trgovanja z vplivom in zlorab lobiranja, korupcije in drugih odklonskih dejanj pri odločanju o skupnih vrednotah in upravljanju javnih zadev. S prirejeno mislijo, vseh teh težav in problemov ne moremo reševati z isto miselnostjo, ki jih je proizvedla (Einstein, A.).

V vlogi moderatorja delavnice sem po uvodni predstavitvi in povzetku uradne statistike z ocenami, kako so institucionalno okolje in dejavniki (ne)znanja med glavnimi ovirami produktivnosti, nadaljeval v kritičnem slogu. Kot je značilno za »puščico narativa« (Pavliha, M. Prostor za srečo in smisel življenja, 5. november 2018), sem tako naslovil predvsem čustva, da bi še dodatno spodbudil sodelovanje udeležencev_k.

Bil sem prijetno presenečen nad ustvarjalnim odzivom, še posebej nad življenjsko izkušnjo vidnega predstavnika slovenskega gospodarstva o odnosu javnega sektorja, ko gre za skupno odgovornost pri lobiranju in urejanju gospodarskih zadev. Bolj sem vztrajal v kritiki, bolj me je z izkustvom dobrega gospodarstvenika prepričal, da v naši javni upravi ni vse tako slabo, kot kaže statistika. Že vrsto let sodeluje s predstavniki javnega sektorja, vendar nikoli, niti na državni, niti na lokalni ravni ni bil deležen slabega ali neprofesionalnega odnosa javnih funkcionarjev_k ali javnih uslužbencev_k.

Dobil sem zasluženo »porcijo« življenjske modrosti, ki sem jo z zadovoljstvom sprejel, saj je v svojem bistvu potrdila ključno sporočilo delavnice, da sicer normativno znanje, statistika in uradne ocene nedvomno kažejo določeno stopnjo verjetnosti, a ob vsem tem je vendarle potrebno upoštevati življenjsko izkustvo in strokovno prakso z različnih področij; da smo tudi pri lobiranju v gospodarstvu čim bolj pripravljeni na hitre spremembe in prilagajanje perečim izzivom v lokalnem in svetovnem merilu.

Za sklepno misel sem si na tem mestu sposodil delček nedavnega intervjuja gospe Danice Purg, Podjetja v globalnem svetu morajo imeti enkratno ponudbo, časopis Delo 29. oktober 2018: »Človek je lahko uspešen kot podjetnik, kot menedžer samo, če se hitro odzove in se prilagaja spremembam. V središču pozornosti je pojem agilnost, sposobnost hitrega prilagajanja in spreminjanja. Mislim, da podobno velja tudi za čas trgovinske vojne. Če imaš odprt, širok način razmišljanja, se boš lahko hitro in uspešno pripravil tudi na več regulative…«

Delavnico smo sklenili s skupno oceno tveganja in priporočili, kako na podlagi integriranega modela uporabne poslovne etike zasnovati ali okrepiti etično infrastrukturo podjetij za odgovorno lobiranje in skupno dobro (pwp_PDF)

Bećir Kečanović, 09. november 2018