Kategorija: Razno

Če vam zgornji naslov prikliče v zavest Partljičevo delo Moj ata socialistični kulak, je velika verjetnost, da ste med osebami z razširjeno zavestjo, ki imajo izostren občutek za sočloveka in družbeno skupnost.

Umeščeno v povojni čas, zaznamovan s prelomom med enim in drugim totalitarizmom, priča o globokih etičnih dilemah malega človeka, soočenega z revščino in vsemogočno oblastjo. Tako večina kritik pravi, da je Moj ata socialistični kulak komična in trpka zgodba o usodi malega človeka v neusmiljenem kolesju zgodovine. In sklene s pomenljivimi vprašanji: kaj se je od takrat v resnici spremenilo? Se je za malega človeka sploh kaj?

Na IRVD se sicer v naših prostovoljskih aktivnostih pogosto poslužujemo življenjskih zgodb in literarnega izročila. Pravzaprav vsega, kar pomeni beseda narativ ali pripovedovanje zgodb.  

Znanstveniki pravijo, da narativ vse bolj pridobiva na pomenu. Le prisluhniti je treba tistim, pesnicam in pesnikom, učiteljicam in učiteljem denimo, ki znajo s “puščico” narativa pričarati estetske in moralne občutke, s pripovedovanjem zgodb odpreti skrivna vrata v razširjeno zavest.

Avtorici Marjanovič Umek in Fekonja v knjigi Zgodbe otrok: razvoj in spodbujanje pripovedovanja (Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019) ugotavljata, da je eden od najstarejših načinov posredovanja znanja, vrednot in idej. Posebej izpostavljata pozitivni učinek na izkušnjo učenja, posredovanje družbenih vrednot, spodbujanje socialnega in čustvenega razvoja, sporazumevalnih zmožnosti, poslušanja in pripovedovanja, sprejemanja drugačnosti, spodbujanja refleksije in kritičnega mišljenja (Ibid., str. 80).

Izmišljeno ali resnično, dejstvo ali fikcija nas pripovedovanje zgodb v kulturnem kontekstu, družbenem prostoru in notranjem, duševnem doživljanju popelje v razširjeno območje zavesti, kjer nam s pomočjo spomina odpira nova obzorja. Z občutkom za prihodnost nas med drugim opozarja, da se izognemo nesreči ali da ne zamudimo dobre priložnosti.

Če vas torej razširjena (za)vest spodbuja, da z občutkom za sočloveka in družbo prispevate k odpravljanju diskriminacije, ne zamudite prostovoljskega in brezplačnega dogodka, Preprečevanje diskriminacije v dvojnem zrcalu anonimnih prijav, 03. aprila 2019 v dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer bomo razpravljali tudi o zaščiti dobrovernih prijaviteljev (»žvižgačev«) in žrtev zlonamernih prijav.

Bećir Kečanović, 29. marec 2019