Kategorija: Razno

Zgodbo iz filma Arbitraža (Arbitrage Official Trailer – Richard Gere Movie HD) smo s študenti drugega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, na predavanju 10. januarja 2019, uporabili kot podlago za »razmišljanje, hitro in počasno« o varstvu pravic zasebnosti v kazenskem pravosodju.

Pri obravnavi ključnih vprašanj, konkretnih problemov in etičnih dilem pri zagotavljanju varstva zasebnosti smo koristili “naš” integrirani model uporabne etike. O tem smo na spletnih straneh IRVD že pisali, na primer: Čudež možganov in vloga narativa… ali Narativ gospodarske demokracije: delavnica o poslovni etiki in odgovornem lobiranju

Po uvodni predstavitvi smo nadaljevali z moderirano delavnico. Začeli smo jo z ogledom kratke predstavitve filma Arbitraža. Ni le odlična zgodba o ljubezni in kriminalu, ampak pravi laboratorij za proučevanje zahtevnih problemov in etičnih dilem pri odkrivanju in pregonu najhujšega kriminala in korupcije.

Odlični Richard Gere v Arbitraži igra finančnega prevaranta Roberta Millerja. Zaloten je sredi prodaje bankrotiranega podjetja, ko je z veliko finančno prevaro snoval umazan dobiček. Nauk v tem namišljenem delu zgodbe s prstom pokaže na siceršnje razmere v današnji družbi, ko je nenadzorovana »moč najboljši alibi« organiziranemu kriminalu in korupciji.

Z uvodno obrazložitvijo poslanstva uporabne etike so imeli študenti tudi priložnost, da se v kratkem seznanijo z raziskovalnim delom Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, objavljenem v zborniku: »Zapoved in Zločin: stičišča prava, književnosti in teorije«, ki ga je uredil Matjaž Jager (2012), predstojnik Inštituta.

Avtorji prispevkov, Matej Acceto in drugi, na čezdisciplinarnem stičišču »lepega, pravičnega in dobrega« z različnih strokovnih gledišč opisujejo, kar v svojem prispevku posebej poudarja Mitja Muršič, da si čustva poleg razuma v kriminološkem, kazensko-pravnem, kriminalističnem raziskovanju in teoretiziranju prav tako zaslužijo osrednjo vlogo in pozornost (Muršič, 2012:129).

Drugače povedano, »razmišljanje, hitro in počasno« se v kriminologiji, kriminalistiki, kazenskem, pa tudi ustavnem pravu vendarle uveljavlja. Tako kot v istem zborniku, med drugim, ugotavlja Marko Novak: “…dialog z lastno senco – po Jungu arhetip manjvrednih, primitivnih in neciviliziranih lastnosti, ki jih človeški ego potlači v svojo podzavest – in poskus njene integracije v ego osebnosti, ki ga v določenem delu zapovedujeta vladavina prava in ustavna demokracije, je lahko možnost za razvoj posameznika. Hkrati pa je na nivoju družbe takšna integracija pomembna za njeno sožitje, harmoničnost ter tako tudi razvoj«  (Novak, 2012:71,129).

Z uporabno etiko smo torej skupaj s študenti Fakultete za varnostne vede, »hitro in počasno« vstopili v leto 2019. Na podlagi prirejene zgodbe iz filma Arbitraža smo se lotili predvsem praktičnega reševanja ustavnih, kazensko-pravnih, policijskih in kriminalističnih vprašanj, problemov in etičnih dilem pri pregonu kriminala in korupcije s posegi v pravice zasebnosti.

Pri ogledu filma smo bili skoraj gotovi, da je Millerjeva usoda zapečatena v rokah kazenskega pravosodja. Toda “volja do nenadzorovane moči” na konici napačnega taktičnega preudarka filmskega detektiva je Millerju nehote sama izposlovala najboljši alibi. Po izločitvi “sadežev zastrupljenega drevesa” si je z veliko finančno prevaro brezbrižno lahko zagotovil bogato in varno prihodnost v krogu ljubečih.

Morebitno podobnost nauka kriminalne zgodbe iz filma Arbitraža z domačo kriminalno sceno, o kateri dnevno poroča »črna kronika«, smo s študenti seveda vzeli le kot golo naključje v (po)učni namen.

Bećir Kečanović 10. januar 2019