Kategorija: Razno

Javnim obsodbam grozljivega umora bolgarske novinarke Viktorije Malinove, še enega v nizu brutalnih napadov na svobodo govora, se pridružujemo s prispevkom v okviru nocojšnje skupne prireditve k Mesecu prostora 2018 v Sokolskem domu Škofja Loka.

Ali je prostor besede še varen prostor bivanja? 

Tanja Tuma

Ena izmed slovitih misli filozofa Razsvetljenstva Voltaira, ki je v osemnajstem stoletju osnoval pojem svoboda govora, je bila, da je pisanje nenehen boj. A tudi Voltaire, ki je pred kraljevo cenzuro in policijo bežal v Anglijo, si je težko predstavljal, da bodo čez dvesto in več let v demokratični Evropi, ki je sprejela, uzakonila in ponotranjila vsa njegova načela, v roku enega leta umrli trije preiskovalni novinarji – 15. 10. bo minilo leto od umora Daphne Caruane Galicije z Malte, februarja letos so ubili Jana Kuciaka iz Slovaške, v soboto pa so posilili in umorili bolgarsko novinarko Viktorijo Marinovo. Brali smo tudi vest, da so obstrelili črnogorsko novinarko Olivero Lakić. Vsem primerom je skupno, da se policijske preiskave prej trudijo zamegliti povezave med njihovimi objavami in vzroki za umore, kot jih osvetliti. Seveda se postavlja vprašanje, ali je evropski in slovenski publicistični in umetniški prostor še varen za svobodne misli? Ali res spodbuja kreativnost?

Na umetniškem polju smo v Sloveniji javni pogrom nad Prešernovimi nagrajenci Simono Semenič, Majo Smrekar in Borisa A. Novaka književniki doživeli, spremljali in tudi obsodili letos pomladi. A sovraštev ni in ni konca. Poleti sta se napadov morali braniti antropologinja Svetlana Slapšak in mati slovenske sprave Spomenka Hribar, med pisateljicami pa je še vedno zelo živ primer Brede Smolnikar. Povest Ko se tam gori olistajo breze je vrhunsko slovensko pisateljico stala deset let sodnih bojev vse do Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je borka Breda uspela, pisateljica pa obmolknila za vedno. Zgodilo se je nekaj strašanskega za demokratično družbo. Po napadih ni napisala in objavila ničesar več.

Torej mi dovolite postaviti uvodno vprašanje v razmislek: Ali je umetniška svoboda in z njo svoboda govora varen prostor bivanja besed?

Temeljna listina mednarodnega PEN pravi:

Književnost ne pozna meja, zato naj kljub političnim ali meddržavnim razprtijam ostane skupna vrednota narodov.

Članice in člani PEN so v vsakem trenutku dolžni zastaviti ves svoj vpliv za razumevanje in spoštovanje med ljudmi in narodi, se po najboljših močeh truditi za odpravo sovraštva in se zavzemati za ideal enega človeštva, živečega v miru in enakosti enega sveta.

Književniki in književnice ne bomo utihnili, pa naj stane, kar hoče. Ideali svobode, pa četudi se zdi, da bolj fiktivni kot resnični, nas poganjajo in navdihujejo. Prostor besede je prostor našega bivanja in prepričanja. Kakor je zapisal Ivan Cankar: »Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da celo brez nosa bi se dalo živeti. A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine.«