Kategorija: Razno

V prejšnjih objavah sem kratko orisal strateški okvir, v katerem so Agenda 2030 in njeni cilji trajnostnega razvoja (SDG) povezani s temeljnimi vrednotami, naravnimi in družbenimi pogoji preživetja.

S kančkom prevzetnosti in pristrastnosti, tako kot pisateljica Jane Austen v istoimenem romanu polaga na srce podeželskim dekletom, da izstopijo iz tradicionalnih okvirjev, ki jih je ženskam določala miselnost tedanjega časa, sem si dovolil razmišljati drugače.

Z integrativnim pristopom uporabne etike k uresničevanju SDG zavestno tvegal tudi očitek jalovega filozofiranja. Razlogov za tovrstne očitke etiki, ki je z neučinkovitostjo na nek način prispevala k perečim problemom, je na splošno veliko. Medtem se nekateri teoretiki še vedno prepirajo tudi o tem, ali je uporabna etika to, kar trdijo njeni zagovorniki. Te razprtije prepuščam tistim, ki menijo, da so za to poklicani.

S kulturnim ozadjem vrednot se pridružujem tistim, ki ugotavljajo, da uporabna etika nikoli ni bila izključno filozofska, pač pa celo bolj družbena kategorija. Ker je po svoji naravi odprta za čezdisciplinarno, medpodročno izmenjavo znanja in življenjskega izkustva z različnih področij, je sinonim za celo vrsto področnih etik, npr., od bioetike do poslovne in javne etike (Beauchamp, 2003:1-16; Kečanović, (ur.), idr., 2012).

Kulturno ozadje etičnih in pravnih vrednot je izhodišče, na katerem je prof. dr. Albin Igličar razvil svojo teorijo normativne integracije. »Normativna integracija spaja moralna in običajna pravila s pravnimi normami ter doseže »ponotranjenost« (internalizacijo) norm v zavesti državljanov« (Igličar, 2016:17).

Na sistemski (»makro«) ravni Igličar poudarja izjemen pomen pravne države, vladavine prava, ustavnosti in zakonitosti pri institucionalizaciji vrednot po posameznih področjih, resorjih ali sektorjih upravljanja javnih zadev. V zvezi s tem posebej opozarja na kakovost pravnih predpisov in drugih splošnih aktov. S procesom socializacije pa na vse tisto, kar zajemata besedni zvezi družba znanja in dobro upravljanje (prim. SDG in Poziv k preživetju).

Na »mikro« ravni avtonomne in odgovorne (integrirane) osebnosti Igličarjeva teorija normativne integracije z vso širino sociološke vede o človeku gradi na (nevroznanstveni) podmeni socialnih možganov, po kateri so ljudje v sodelovanje, kooperacijo in vključevanje skupnega potenciala raznolikosti usmerjena bitja.

Krhko, a zaenkrat še najbolj oprijemljivo upanje, da bodo ljudje s skupnim potencialom raznolikosti vendarle zbrali dovolj razuma in moči za prehod (transformacijo) v miroljubno, pravično in solidarno, vključujočo in varno družbo prihodnosti za vse: Nihče naj ne bo pri tem izključenLeaving no one behind.

Bećir Kečanović 11. februar 2020

UNSDG: Leaving no one behind