Kategorija: Razno

Naslov izraža bistvo naših prireditev v Mesecu prostora 2018. Če začnem s programom v Sokolskem domu Škofja Loka, 08.10.2018, se z antologijo pesnice Mete Kušar poetično spogleduje s starodavnim izročilom, v katerem je bil prostor rajski vrt, dom in svetišče hkrati.

Marko Pavliha s holističnim pristopom po svoje pritrjuje poetičnemu dojemanju časa in prostora. Sklicujoč se na prav tako izjemnega misleca, Antona Trstenjaka, povzema, da smo sicer bitja sedanjosti, vendar ukoreninjeni v preteklost in hrepeneče zazrti v prihodnost. Tako meni, da je tudi sreča v veliki meri odvisna od holističnega dojemanja, kar je mogoče doseči z odstranitvijo metafizičnih filtrov oziroma blokad, ki onemogočajo stik individualne s kozmično zavestjo.

Pavel Gantar premišljuje o pomenu prostora. Spomini nas, bolj kot na čas, vežejo na prostor. Enkratnost in unikatnost konkretnega prostora je tisto, kar nezavedno vzpostavlja naše identitete. Z drugimi besedami, prek asociativnega predela v možganih iz spomina znova prikliče podobe, v katerih gnezdijo občutki estetskega in moralnega doživljanja. Napoveduje zanimivo razpravo o razmerju med javnimi in zasebnimi prostori ter pomenom javnih prostorov za kvalitetno skupno življenje.

Darja Matjašec sklene programsko popotovanje skozi prostor za srečo in smisel življenja. Iz idealnega sveta poezije in pripovedih o dobrih ljudeh nas popelje naravnost v kruto realnost družbenih in produkcijskih razmerij s skrb zbujajočim odnosom do prostora. V tem kontekstu ima današnje mesto dvojno vlogo: na eni strani je gonilna sila akumulacije kapitala, na drugi pa prizorišče družbenega boja. Prognoza družbenega prostora prihodnosti, primerljiva s širokim soglasjem svetovne skupnosti in držav podpisnic v krovnih dokumentih o prihodnosti sveta, da gre za temeljno politično vprašanje preživetja ljudi in planeta Zemlja.

Če bi za konec poskusil odgovoriti na vprašanje, kaj je pri čudežu možganov in vlogi narativa skupno naši programski vsebini, bi se po pomoč zatekel k odkritjem sodobne nevroznanosti o dvoprocesnem delovanju možganov (angl. dual-process theory); k razmišljanju, hitro in počasno, kakor v istoimenem delu pravi nobelovec Daniel Kahneman (2017).

Snov bi nato črpal pri uporabni etiki, ki je s praktično naravnanostjo osredinjena na konkretne probleme in etične dileme v družbenem prostoru. Z isto podmeno dvoprocesnega delovanja možganov (“Razmišljanje hitro in počasno”) ter vzporednimi dognanji sodobne literarne teorije pa prisega še na vlogo narativa pri celostnem, holističnem dojemanju sveta. V našem primeru torej prostora za srečo in smisel življenja.

Sklenem naj s prirejeno mislijo: kdor zanemarja ali celo ogroža skupne vrednote družbenega prostora, kulturo in literarno izročilo, ne tvega samo to, da mu zgodovina z narativom vrne, ampak, da zgreši bistvo sreče in smisla življenja. Utelešeni um, ki se s čuječnostjo odziva na tistega drugega in življenjski prostor (Francisco J. Varela, Evan Thompson, Eleanor Rosch, 2018). S tem se programska vsebina naših prireditev v Mesecu prostora 2018 obenem pridružuje prizadevanjem proti vsem oblikam nestrpnosti ter spodkopavanja miru in sožitja v družbenem prostoru.

Bećir Kečanović, 4. oktober 2018